Silvestrovo v Gorici
– Slovenci v Gorici smo doživeli Silvestrov večer, kakor doslej še nikoli. Naše »Pevsko in glasbeno društvo« je priredilo zabavo v salonu hotela »Pri Jelenu«, s katero smo zaključili l. 1901. in pričeli l. 1902. tako živahno in presrčno, da ta večer vsem udeležnikom ne pojde iz spomina. – Udeležba je bila ogromna. V velikem salonu so dobile v glavnem le dame sedež okoli gosto postavljenih miz, možki pa smo se morali zadovoliti, da smo sploh mogli stati. (…)
Soča, 2. januarja 1902
Ljubljanskega Sokola Silvestrovo veselico
počastilo je toliko odličnega občinstva, da so bili vsi prostori zasedeni do zadnjega kotička. Sokolov odbor nas prosi priobčiti oproščenje, da ni bilo poštene godbe. Vojaške godbe ni bilo dobiti za nobeno ceno, društveno godbo pa je prevzelo pevsko društvo »Slavec« že pred večimi meseci, dobro vedoč, da je bila ta godba za ta večer še vsako leto oddana Sokolu. Tudi od drugod se je skušalo dobiti kako godbo, a vsa prizadevanja so bila zaman, ker povsodi rabijo sami godbo na Silvestrovo. Zadovoljiti se je torej moralo z ad hoc sestavljeno godbo 6 mož, da je bil vsaj ples mogoč. Sicer se je občinstvo prav dobro zabavalo. (…)
Slovenski narod, 2. januarja 1904
Namesto novega leta – smrt.
Veselim družbam po Ljubljani, ki so praznovale novo leto, so prvi trenotki novega leta prinesli pretresljivo vest, da je v krogu novega leta čakajočih svojih gostov hipoma preminola velespoštovana gospa Josipina Počivavnik, daleč na okolu znana imejiteljica hotela »Lloyd«. Gospa je veselo pričakovala novega leta, že so ugasnile v restavraciji luči, govornik je že pozdravljal prihajajoče novo leto, gospa je vzela v roke reni, da bi bila polnoči, nakrat ji omahneta roki. »Meni je slabo« vzdihne, ljudje priskočijo k njej hoteč ji pomagati, a v par trenotkih ko so zopet zasvetile luči v restavraciji kot znamenje novega leta je bila — mrtva. (…)
Slovenec, 2. januarja 1906
Silvestrov večer v »Unionu«
je privabil v »Union« toliko občinstva, kakor doslej še nobeno leto. Zbrano je bilo najelegantnejše ljubljansko občinstvo, vsi ki so prišli pa niti prostora niso mogli dobiti. Svirala je na večeru vojaška godba iz Pulja, ki pa kakor smo čuli, ni ena najboljših avstrijskih vojaških godb. Drugič hočemo čuti pri koncertih godb tudi več slovanskih skladb! Ta zahteva naj se odločno vpošteva. (…)
Slovenec, 2. januarja 1908
V Ptuju
Ptuj, 1. januarja – Ptujski Nemci so obhajali svoj Silvestrov večer prav klaverno. Pošiljali in delili so že par dni zanj vabila, nemška seveda, raznim služkinjam, hlapcem in deklam, češ, da bo na večeru dovolj pijače in vsega drugega zastonj. Sredi noči pa so vsi pravi in nepravi člani »Pettauer-Männorgesangsverelna in Ptuj« izginili kot kafra s svoje veselice – ko se je začulo, da se zbira Orjuna. Reveži si menda še srečnejšega novega leta niso imeli časa voščiti. (…)
Jutro, 2. januarja 1924
Hitler je voščil papežu
Vatikan, 3. januarja, o. Med številnimi voščili, ki jih je za novo leto prejel od vladarjev vsega sveta sv. oče, je vzbudilo posebno pozornost, da je poslal novoletno brzojavko tudi nemški kancler Hitler, kljub napetemu razmerju, ki vlada zaradi preganjanja Cerkve v Nemčiji med Sveto stolico in hitlerjevsko vlado. Tudi sv. oče je voščil nemškemu državnemu poglavarju in vsemu nemškemu ljudstvo. (…)
Slovenski dom, 3. januarja 1938
Izjava dr. Korošca
Vsi Jugoslovanski in tuji listi so prinesli važno dr. Koroščevo novoletno izjavo v »Slovencu«, kjer je slovenski voditelj kot jugoslovanski politik naglasil tri nevarnosti, ki mu delajo skrbi za leto 1940. Te tri nevarnosti so: komunizem, ki je notranji sovražnik naš, ki se je zoper njega treba odločno bojevati. Drugi sovražnik so prostozidarji, ki so znova začeli svoje razdiralno delo. Tretja nevarnost pa so tujci, ki prihajajo k nam. Teh se mora vsak zaveden državljan in Slovenec izogibati, če hoče dobro sebi in domovini. Vsakdo pa si lahko misli, kdo so ti tujci.
Slovenec, 3. januarja 1940
Z velikimi nalogami v novo leto
V novo leto 1946 stopamo z velikimi in težkimi nalogami. Če je bilo leto 1945 leto zmage na vojaškem in političnem polju, je vsakega državljana naše države dolžnost, da stori vse, da bo leto 1946 vsaj deloma leto zmage na gospodarskem polju. Razumljivo je, da ni mogoče govoriti o popolni zmagi, kajti opustošenje naše dežele je tako veliko, da bo potrebno mnogo let, dokler se rane ne bodo zacelile docela. (…)
Primorski dnevnik, 3. januarja 1946
