Med januarjem in oktobrom je letos našo prestolnico obiskalo 602.707 tujcev. Kaj natančno so tu počeli, statistika ne pove, vsaj približno pa vemo, koliko jih je zanimala kultura, saj podatke o obisku zbirajo posamične kulturne ustanove. Ali pa tudi ne, Slovenska filharmonija nam jih recimo ni posredovala, turistični internetni portal In your pocket pa v anketi ugotavlja, da je za tujce med kulturnimi ustanovami pravzaprav najmanj zanimiva.
V Narodni galeriji Italijani
Narodno galerijo so po temeljiti prenovi odprli konec januarja in do decembra so našteli 8.000 tujcev, največ jih je bilo poleti (tudi 80 odstotkov vseh obiskovalcev), in to predvsem Italijanov, pa tudi Francozov in Hrvatov. Direktorica dr. Barbara Jaki je povedala, da so se najbolj zanimali za stalno zbirko – donacijo del Zorana Mušiča, ki se je uveljavil v mednarodnem prostoru, dober obisk pa so imeli tudi na razstavi Kolekcija Vugrinec.
V obeh muzejih, v Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, so našteli 6800 turistov, kar je celo 45 odstotkov več kot lani, največ pa jih je prišlo iz Velike Britanije, Irske in ZDA. Pridejo naključno, na razstavo NSK od Kapitala do kapitala in razstavo hrvaškega umetnika Davida Maljkovića pa so prišli tudi načrtno.
V Narodnem muzeju Slovenije, ki prav tako domuje na dveh lokacijah, so našteli 9722 tujcev. »Prihajajo na ogled celotnega muzeja, ker jih zanima slovenska zgodovina. Na Metelkovi so si ogledovali tudi razstavo Kelti s smaragdnih gora, na Prešernovi pa Pisalno pohištvo na Slovenskem,« je povedala Tinka Selič.
V Mestnih galerijah in muzejih Ljubljana so letos našteli 24.000 obiskovalcev iz tujine. Urška Karer je povedala, da se usklajenost z drugimi zavodi in MOL pozna pri obisku, kar je recimo dokazal projekt Emona 2000. Sodelovati nameravajo tudi v Plečnikovem letu, saj zaradi Plečnika prihajajo na ogled Ljubljane celo iz Amerike, Plečnikova rojstna hiša pa se poteguje za nagrado za najboljši muzej v Evropi – EMYA 2017. Poleti je pri njih zanimanje zbujala fotografska razstava Geneza Sebastiãa Salgada, med obiskovalci so našteli 40 odstotkov tujcev.
Za študente in prestižne goste
Kinodvor ima očitno poseben čar, saj se je na na priljubljenem turističnem portalu In your pocket znašel celo na prvem mestu med ustanovami, ki jih tujci med večernim sprehodom po Ljubljani najbolj priporočajo. Letake v angleščini z izbranimi filmi z rednega sporeda vsak mesec raznosijo po izbranih hotelih in hostlih po Ljubljani, »k nam pa zahajajo tudi tuji študentje in v Ljubljani živeči tujci,« pojasnjuje Aliki Kalagasidu. Tujejezične gledalce in turiste posebej nagovarjajo še z dvema poletnima projektoma kina na prostem.
V SNG Opera in balet Ljubljana statistike o obisku tujcev nimajo, menijo pa, da jih je vsaj 15 odstotkov oziroma 9.000 na leto. Barbara Čepirlo pravi, da v zadnjem času prihaja tudi več organiziranih skupin, predvsem iz Avstrije in Nemčije, zato so se začeli povezovati z ljubljanskimi in drugimi hotelirji ter manjšimi turističnimi agencijami, ki se posvečajo premožnejšim individualnim gostom. Konec leta si bo recimo skupina Švicarjev pri njih ogledala tri različne predstave, vodeno jih bodo popeljali tudi po operni hiši. Marca na operni predstavi Carmen pričakujejo 300 gostov z Dunaja.
V Festivalu Ljubljana ocenjujejo, da je bilo v času poletnega festivala največ tujcev na koncertu opernih arij z basbaritonistom Erwinom Schrottom, na Poletni noči, Verdijevi operi Otello z Joséjem Curo ter koncertih tujih orkestrov. Pri vrhuncih festivala se povezujejo s partnerji iz Italije in Avstrije, ki potem v Ljubljano z avtobusom pripeljejo tuje obiskovalce. Že več let se festival oglašuje v okoliških državah, pri nas pa se utečeno povezuje s hoteli in restavracijami.
V Cankarjevem domu ocenjujejo, da njihove dogodke v povprečju obišče 6 do 8 odstotkov tujcev: največ, do 10 odstotkov, koncerte resne glasbe (zlati abonma s tujimi orkestri), na jazz festival Ljubljana prihajajo ljubitelji iz Italije in Avstrije ter celo iz Rusije in skandinavskih držav. Dobro so bile obiskane še predstave tujih gostujočih gledališč in poleti razstava Nikola Tesla – človek prihodnosti, na kateri so našteli blizu 3000 tujcev.
Samoumevna večjezičnost
»Prestolnica bi morala biti prepoznavna po drugačni, tako imenovani nišni ali po meri narejeni butični ponudbi,« pravi Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana. »Sicer pa obiskovalci kulturnih ustanov ali dogodkov v povprečju ostanejo v Ljubljani 2,23 dneva, kar je več, kot je povprečna doba bivanja drugih gostov v Ljubljani.« Poleg ogleda mesta v zadnjem času izstopa zanimanje za kulinariko.
Kulturne ustanove v Ljubljani se že kar nekaj časa prilagajo tujim obiskovalcem; oglašujejo se v svetovnih medijih in na turističnih in kulturnih portalih. Ljubljana je izdelala »turistično urbano« (Ljubljanacard), s katero lahko turisti obiščejo 15 muzejev in galerij. Lani so jih prodali 2.605 ali 29 odstotkov več kot leto poprej, letos pa bo prodaja presegla 3000 kartic.
Tudi jezikovnih ovir je vse manj, Narodni muzej in Narodna galerija sta imela letos posebne tečaje za licencirane turistične vodnike, tudi za Japonce. V Narodnem muzeju so letos izdali zloženko kar v 16 svetovnih jezikih, večjezični so tudi katalogi, zloženke, vabila, audio- in videogradivo, tehnološki vodiči, povezave s QR-kod, podnapisi in nadnapisi.
O kulturnem turizmu se je pri nas očitno začelo razmišljati resneje. Kulturno in gospodarsko ministrstvo se povezujeta s Slovensko turistično organizacijo, skupna bo promocija na turistični borzi ITB v Berlinu, skupaj snujejo načrt trženja kulturnega turizma Slovenije za obdobje 2017–2020, strategija nastaja tudi na zavodu Turizem Ljubljana. Leto 2018 bo posvečeno kulturnemu turizmu, to bo tudi evropsko leto kulturne dediščine.
