Pisani palčki, s sivko napolnjene dišeče blazinice, kape z lisičjimi ušesi ali žabjimi očmi in zeleni ljubljanski zmajčki iz blaga so skrbno zloženi na polički ene od zelenih sejemskih hišk na Bregu. Vsi unikatni tekstilni izdelki, namenjeni predvsem otrokom, so delo Mire Lukežič, ki je letos najela eno od sejemskih hišk, razporejenih po nabrežju Ljubljanice, s katere se ji pogled odpira na praznični utrip mesta in mimoidoče, ki se s kozarčki vroče pijače sprehajajo med stojnicami ob Ljubljanici.
Prikupne kvačkane kape in šale, predpasnike in igrače iz blaga je Lukežičeva pred leti najprej izdelovala le za domače, saj takrat slovenske trgovine s tovrstnimi izdelki še niso bile tako založene, nedavna gospodarska kriza pa jo je spodbudila, da je konjiček nadgradila v službo. Tokrat samostojna podjetnica že tretje leto ponuja svoje izdelke na prazničnem sejmu. »Kupci prepoznajo kakovostno delo,« je zadovoljna Lukežičeva, ki pa si hkrati želi, da bi nekaj sicer pestrega decembrskega programa doseglo tudi Breg, kjer je obiskovalcev običajno nekoliko manj kot na primer na Prešernovem trgu.
Ko oživijo lutke
Na Bregu je v sklopu prazničnega sejma letos približno trideset sejemskih hišk in vsaka od njih pripoveduje svojo zgodbo. V njih so mesto dobili predvsem tisti, ki prodajajo unikatna in ročno izdelana praznična darilca. »Obisk se stopnjuje, na začetku tedna je ljudi manj, ko pa se začne bližati konec tedna, pa tudi število narašča,« opaža prodajalka, ki v hiški prodaja pisane torbice, modne dodatke in copate iz filca. Pravi, da se tuji obiskovalci sejma, predvsem Italijani, pogosteje zanimajo za torbice, medtem ko slovenski kupci raje izberejo copate. »Morda, ker smo eni redkih, ki imamo navado, da se, ko pridemo na obisk, preobujemo v copate,« o morebitnih razlogih v smehu razmišlja sogovornica.
V hiški nedaleč stran pred otroškimi očmi vsak dan oživijo lisičke, miške in pravljična bitja. Aleksandra Bregar Gregorc tam namreč prodaja lutke, ki jih skrbno in z veliko mero ljubezni izdeluje že vrsto let. Letos se je že devetič odločila za najem sejemske hiške v času veselega decembra in z obiskom je, pravi, zadovoljna. Žogice, ročne in naprstne lutke, pa tudi take, ki se obujejo kot rokavička, najbolj burijo domišljijo najmlajših obiskovalcev, pritegnejo pa tudi odrasle. »Včasih si otroci na stojnici izberejo najljubšo lutko, potem pa se starši sami vrnejo ponjo,« o tem, kako iznajdljivi so nekateri pri nakupu prazničnih daril v imenu dedka Mraza, z nasmeškom na obrazu pripoveduje Bregar-Gregorčeva.
Pijača v okolju prijazni embalaži
Če zelena zima ne pripomore k praznični kulisi decembrskega dogajanja v mestu, ki ga razsvetljuje 64 kilometrov lučk, pa gre razmeroma toplo in predvsem suho vreme na roko tako prodajalcem v sejemskih hiškah kot tudi gostincem. Slednji so letos, v nasprotju s preteklimi leti, ko so tarnali nad slabo obiskanostjo gostinskih hišk, z obiskom zadovoljni. Opažajo tudi, da se mimoidoči letos ne ustavijo le na kozarčku pijače, ampak vse raje tudi kaj prigriznejo. Priljubljena sta predvsem hot dog in ocvrti krompirček v nekdaj tradicionalni papirnati vrečki. Obiskovalcem v gostinskih hiškah ponujajo tudi kuhano vino, za katerega je treba na Bregu odšteti 1,5 evra, medtem ko so cene na Prešernovem trgu, kjer dva decilitra kuhanega vina stane tudi dva evra, nekoliko bolj zasoljene. Ob tradicionalnem kuhanem vinu gresta v slast tudi kakav in vroča čokolada.
Tople napitke gostinci letos bolj dosledno kot lani, ko so, čeprav so ob najemu gostinskih hišk morali kupiti tudi določeno število posebnih keramičnih lončkov, a pijačo raje stregli v plastičnih kozarčkih, točijo v okolju prijazno embalažo. »Ideja o vračljivi embalaži, stara že nekaj let, je letos nadgrajena in gostinci lahko uporabljajo katerokoli okolju prijazno embalažo,« pojasnjuje direktorica javnega zavoda Turizem Ljubljana Petra Stušek. Dodaja, da tako nekateri gostinci tudi tokrat uporabljajo bele keramične lončke z zelenimi srčki, drugi pa so raje izbrali papirnato ali leseno embalažo, ki je gostom ni treba vračati.
S prazničnih stojnic se ob kuhanem vinu, cimetu in praženih mandljih širi vonj tudi po nekoliko bolj konkretni jedači, kot so na primer hrenovke, kranjske klobase in pleskavice, za bolj sladkosnede pa na Cankarjevem nabrežju, kjer so stojnice najbolj strnjene, pečejo tudi cesarski praženec in mini palačinke.
Najraje na belega kuhančka
»Kuhano vino! Morda belo nekoliko raje kot rdečo,« brez oklevanja in v en glas na vprašanje, s čim ljudje v teh prazničnih dneh najraje pogasijo žejo, vzklikne skupinica gostincev v eni od velikih zelenih hišk na Prešernovem trgu. Tri velike gostinske hiške stojijo na tem osrednjem ljubljanskem trgu, še štirinajst malih in velikih hišk s hrano in pijačo je razporejenih po nabrežjih Ljubljanice in na Kongresnem trgu, tri gostinske hiške pa so na Pogačarjevem trgu. »Letos sva tukaj prvič. Pripeljala sva se iz Novega mesta, da pogledava okrasitev in spijeva kakšno kuhano vino. Lepo je in presenečena sva, da je toliko ljudi, čeprav je jutri delovni dan,« je mlad par poskušal preglasiti zvok harmonike, ki je odmeval med Plečnikovimi arkadami.
Na Pogačarjevem trgu bodo z glasbenim programom sicer uradno začeli šele v torek, 27. decembra. A na trgu, kjer so se branjevke umaknile zelenim hiškam, je bilo že minuli večer precej živahno. »Ko se bodo na trgih začeli koncerti, bo, če nam bo tudi vreme še naprej naklonjeno, obiskovalcev še več,« si manejo roke gostinci, ki se tako že veselijo zadnjega decembrskega tedna, ko se bodo na odrih na Pogačarjevem in Kongresnem trgu zvrstili nastopi slovenskih in tujih glasbenikov.
