Vlada je na včerajšnji seji potrdila spremembe in dopolnitve uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki jih je predlagalo ministrstvo za kulturo z namenom, da predpis uskladi z nadrejenim zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je letos prav tako doživel nekaj manjših sprememb. Vse kaže, da je potrditev uredbe kompromis, saj je bila deležna številnih kritik strokovne javnosti, ki jih je kot utemeljene prepoznal tudi odbor za kulturo v državnem zboru.
Ta je namreč pretekli teden sklical izredno sejo in sprejel sklep, s katerim ministrstvu za kulturo priporoča ustanovitev posebne strokovne delovne skupine, ki naj bo sestavljena iz predstavnikov strokovnih in stanovskih društev, s katerimi naj vzpostavi dialog in pride do konkretnih rešitev za ponovno obravnavo uredbe o samozaposlenih.
Sporne točke ostajajo
Ministrstvo za kulturo je namreč prvo različico uredbe pripravilo brez usklajevanja s tistimi, ki jih spremembe dejansko zadevajo – torej samozaposlenimi oziroma reprezentativnimi društvi. Po velikem pritisku strokovne javnosti je najprej pripravilo drugi predlog sprememb uredbe, ki pomanjkljivosti ni odpravljal, ter nato še tretjega, ki je bil včeraj tudi sprejet in je prinesel nekatere po mnenju samozaposlenih pozitivne spremembe, a so v njem vseeno ostale sporne točke. Pozitivno je, da uredba ohranja nekatere poklice, ki jih je želelo ministrstvo najprej izbrisati, recimo intermedijskega producenta ter radijskega in televizijskega napovedovalca. Stroka pozdravlja tudi seštevanje točk in znižanje nekaterih kriterijev pri posameznih poklicih.
Ključna negativna sprememba pa je dvignjen prag za pridobitev pravice do plačila prispevkov iz državnega proračuna, kar je bil tudi ključni ugovor reprezentativnega društva Asociacija. Menijo, da se za dvigom praga za priznavanje pravice do socialnih prispevkov z 71 točk na 81 točk (od sto možnih) skriva namera ministrstva, da zmanjša število tistih, ki so upravičeni do plačila socialnih prispevkov.
»V getu pač smo«
V tem mnenju jih utrjuje tudi hkratna uvedba pravila, da je treba doseči vseh 30 točk glede obsega (število predstav, publikacij, razstav itn.) ter vsaj 50 odstotkov vsakega kriterija (nagrade, medijske kritike itn.). »Upoštevanje vseh točk pri obsegu ne pušča nobenega prostora za poškodbe, dolgotrajnejše bolezni, materinstvo ali normalen cikel daljšega razvoja posameznega projekta. Prav tako obstaja razlika med številom projektov umetnika na vrhuncu ali ob koncu kariere,« pravi predsednica Asociacije Jadranka Plut.
Ministrstvo se je z uredbo očitno odzvalo na očitke o pravici do prispevkov, da gre za socialni korektiv, kar je nakazal tudi minister Tone Peršak, ki je pred časom dejal, da kulturniki ne bi smeli sprejemati tega, da so v socialnem getu. »S tem se lahko le strinjamo, a težava je, da v takšnem getu pač smo,« so realistični v društvu. Opozarjajo tudi na manipulativno argumentacijo ministrstva, ki dvig kriterijev opravičuje s tem, da je plačilo socialnih prispevkov namenjeno samo najkvalitetnejšim. »Ta teza poskuša ustvariti napačen vtis, da so zdaj kriteriji nizki in da se pravica podeljuje vsem povprek. Dejstvo je, da morajo ustvarjalci že zdaj doseči izjemno visok prag kakovosti in obsega dela, če želijo biti upravičeni do plačila prispevkov.«
