Kljub temu pa vse preveč mladih naleti na ovire prav v trenutku, ko so pripravljeni prevzeti odgovornost za svoje življenje in najti svoje mesto v družbi. Zadržuje jih pomanjkanje potrebnega znanja in spretnosti ter pravih priložnosti.
Razlogov je več, vendar je eden na prvem mestu: izobraževanje je bistvenega pomena za pridobivanje znanja, kompetenc, spretnosti in sposobnosti, da lahko ljudje kar najbolj izkoristijo svoj potencial in možnosti, ki so jim na voljo. Izobraževanje nam v času hitrih sprememb omogoča prilagodljivost. Vendar pa danes naši izobraževalni sistemi tega ne zagotavljajo vedno. Svojo nalogo lahko izpolnijo samo, če so učinkoviti, vključujoči in zagotavljajo kakovostno izobraževanje vsem otrokom in mladim. Države članice so na primer dosegle napredek pri povečanju števila mladih, ki dokončajo univerzitetni študij, in zmanjšanju števila tistih, ki študija ne končajo. Vendar je treba storiti še veliko več.
Zato si še močneje prizadevamo, da bi evropski izobraževalni sistemi služili svojemu namenu. Skupaj z državami članicami si želimo izboljšati šolsko in visokošolsko izobraževanje. To je ključnega pomena za povečanje inovacij in gospodarske rasti, da bo Evropa ohranila blagostanje in konkurenčnost. S tem se gradi tudi pravična, tolerantna, odprta in demokratična družba. Evropski izobraževalni sistemi morajo vsem mladim zagotavljati enake možnosti.
Za to so potrebni dolgoročen in celosten pristop ter neprestana prizadevanja. Visokokakovostno vključujoče izobraževanje je treba začeti zgodaj in vanj vključiti širok krog – starše, učitelje, ravnatelje, raziskovalne ustanove, univerze, podjetja, lokalne deležnike, vključno z mladinskimi organizacijami, ter osebe in organizacije, ki ponujajo neformalno izobraževanje. To želimo podpirati na primer s ciljno usmerjenimi ukrepi v podporo usposabljanju in stalnemu strokovnemu razvoju učiteljev. Prav tako bomo pregledali in posodobili ključne kompetence, ki jih mora zagotavljati sodobni izobraževalni sistem. Med drugim se bomo osredotočili na osnovno znanje in spretnosti. Na tem področju je treba namreč hitro ukrepati, saj zadnji rezultati programa mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA kažejo, da je med letoma 2012 in 2015 povprečni delež učencev s slabimi rezultati v 28 državah članicah narasel.
Visokošolsko izobraževanje želimo še bolj posodobiti. Še več prizadevanj moramo usmeriti v napredek pri razvoju, prepoznavanju in nagrajevanju visokokakovostnega poučevanja. Mladi morajo med visokošolskim izobraževanjem pridobiti znanje in potrebne spretnosti, hkrati pa se morajo univerze tesneje povezati z lokalnim okoljem. Podpirali bomo vzpostavljanje močnejših vezi med univerzami, podjetji ter regionalnimi institucijami in organizacijami. Vključitev univerz v strategije pametne specializacije lahko na primer pomaga pospešiti regionalni razvoj ter ustvarjati delovna mesta in privlačne življenjske okoliščine za mlade.
Prav tako želimo še bolj podpirati države članice na področju izobraževalne politike. Z vključitvijo različnih področij politike bomo pridobili več dokazov, na podlagi katerih bomo lahko ugotovili, kaj v izobraževalnem sistemu dobro deluje, na podlagi tega pa bomo lahko pripravili in ocenili reforme. Vladam držav članic, ki si tega želijo, bomo ponudili referenčna merila in prilagojeno svetovanje.
Vse pobude, pri katerih želimo sodelovati z državami članicami, se osredotočajo na dva glavna cilja: izboljšati kakovost izobraževanja in zagotoviti, da imajo do njega dostop vsi mladi, ne glede na okolje, iz katerega prihajajo. Vsi imajo pravico do kar najboljšega začetka, da bodo pridobili odločnost, ki jo bodo v življenju potrebovali. To lahko zagotovijo le sodobni, učinkoviti in vključujoči izobraževalni sistemi.
Tibor Navracsics je evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport.Jyrki Katainen je podpredsednik evropske komisije za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost.
