Slovenija si je (posredno) zaradi tretje razvojne osi za odsek mimo Novega mesta od evropske komisije prislužila uradni opomin. Postopek se vleče od septembra 2013, ko je Društvo Novo mesto v imenu krajevne skupnosti Ločna - Mačkovec skupaj s 70 podpisi krajanov vložilo pritožbo v zvezi s pripravo in sprejemom uredbe o državnem prostorskem načrtu (DPN) za odsek od vzhodnega priključka avtoceste pri Novem mestu do priključka Maline. Uredba je bila sprejeta decembra 2012.
Glavni očitki Društva Novo mesto so na prvi pogled precej zapleteni. Nanašajo se na neimplementacijo dveh evropskih direktiv o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov ter javnih in zasebnih projektov na okolje v naš pravni red. Če poenostavimo, Društvo Novo mesto državi očita, da javnost nima dovolj učinkovitih možnosti za sodelovanje v obdobju priprave projektov, vključno z izborom lokacije, javnost je neustrezno obveščena o stališčih glede njenih pripomb in mnenj, dostop do pravnega varstva pri prostorskem načrtovanju je neustrezen oziroma neučinkovit.
Ali lahko postopek vpliva na načrtovano gradnjo?
Evropska komisija je na podlagi pritožbe decembra 2015 odprla postopek preiskave in ugotovila, da Republika Slovenija »ni izpolnila obveznosti iz obeh evropskih direktiv«, pojasnjujejo v Društvu Novo mesto. Komisija očitno ni bila zadovoljna s pojasnili Slovenije, naredila je korak naprej in odprla tako imenovani postopek kršitve. Sredi letošnjega decembra je tako naša država prejela uradni opomin. »Evropska komisija je Slovenijo pozvala, da zagotovi vse potrebno za odpravo ugotovljenih kršitev, kar velja tudi za načrte, ki so že sprejeti,« pravijo v Društvu Novo mesto.
Kot je ob nedavnem obisku vlade v jugovzhodni Sloveniji dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, naj bi v letu 2018 za omenjeni odsek pridobili gradbeno dovoljenje in objavili razpis za izbor izvajalca. Toda ali lahko odločitev evropske komisije kakor koli ogrozi gradnjo 5,3-kilometrskega štiripasovnega odseka od avtoceste do priključka za Revoz, vrednega 89 milijonov evrov? Na ministrstvu za okolje in prostor, ki mora evropski komisiji odgovoriti do 9. februarja 2017, pojasnjujejo, da je prezgodaj kar koli napovedovati.
»Začetek postopka ne pomeni, da se avtomatično ustavijo vse zadeve,« so povedali. »Če komisija z informacijami ni zadovoljna in sklene, da država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU, jo lahko pozove, naj jo v določenem roku, običajno je to v dveh mesecih, obvesti o sprejetih ukrepih. Če država članica ne zagotovi skladnosti s pravom EU, lahko komisija zoper njo vloži tožbo na sodišču EU, ki nato ugotavlja, ali država članica res krši pravo Unije.«
Namesto mestne vpadnice bodo dobili avtocesto
Če sodišče potrdi obstoj kršitve, mora takšno sodbo država članica spoštovati in jo izvršiti, dodajajo na ministrstvu. »Lahko pa že med samim postopkom pred komisijo država sama, če ugotovi, da obstaja sum omenjene kršitve, izvede določene postopke za skladnost s pravom EU.«
Kaj dejansko najbolj moti krajane krajevne skupnosti Ločna - Mačkovec? Po besedah Mateje Jaklič iz Društva Novo mesto, ki je tudi sama krajanka omenjene soseske, ni problem v trasi, ampak v vrsti ceste. »Potek trase, rušenje hiš, vse to je bilo predvideno v občinskem prostorskem načrtu leta 2008 zaradi načrtovane gradnje mestne vpadnice, skupaj s kolesarskimi stezami in ozelenitvijo, čemur nihče ni nasprotoval. Moti nas, da je na mestu ceste, ki bi reševala mestni promet, predvidena avtocesta, ki rešuje ves evropski tranzit. Mestni promet, PM 10 delci in kolesarske steze pa ostajajo nerešeni.« Kot dodaja, je bila izbrana trasa tretje razvojne osi »zgolj stvar dogovora med državo in občino, ki je to lokacijo tudi odobrila«.
V kabinetu župana Gregorja Macedonija odgovarjajo, da je bila cesta »v smislu celovite rešitve 3. razvojne osi načrtovana v desetletja rezerviranem koridorju. Že od leta 2006 dalje je cesta načrtovana kot štiripasovnica, saj prometne študije kažejo, da bo promet na tej cesti presegal kapaciteto dvopasovne ceste. Poleg štiripasovne ceste, ki bi se kot viadukt nadaljevala čez reko Krko, je predvidena tudi brv za pešce in kolesarje.« Na občini še trdijo, da so občani oziroma krajevna skupnost leta 2012 dvakrat zavrnili vabilo države in Direkcije RS za ceste, da jim dodatno pojasni svoje argumente.
