V zgodbo z avtocesto mimo Braslovč, torej po sredini najboljših slovenskih polj, sem padel po naključju, tedaj sem bil namreč vodja agronomskega oddelka biotehniške fakultete, torej naše najstarejše kmetijske fakultete. K nam so prihajali pozivi povsem obupanih kmetov, ki jim država grozi s propadom. Povezali smo se s kolegi iz stroke po vsej Sloveniji, udeležili smo se javnih tribun, protestnih in parlamentarnih sej ter tudi demonstracij pred Vlado RS. Za zdaj kot bob ob steno. Niti pozivi aktualnemu predsedniku vlade po sprejemu in razgovoru niso bili uslišani, o tem pač ne želi zvedeti ničesar.
Za kaj sploh gre? Država se že dolgo loteva načrtov, kako izboljšati cestno povezavo Koroške s preostalo Slovenijo, kar je več kot upravičena želja. Zataknilo pa se je pri Velenju, kjer so lokalni velmožje sklenili, da za njih povezava skozi Arjo vas in tudi nobena druga različica ni sprejemljiva. Po njihovem mnenju je možna le pot čez goro Oljko in mimo Braslovč do AC, saj se tako vozijo nekaj kilometrov manj proti Ljubljani. Kot razumem, se tja kot preostali sokrajani, namreč v Celje, ti gospodje ne vozijo nikoli. No, vse, kar je temu sledilo, sodi ven iz vsakega racionalnega okvira.
Bob ob steno je bila denimo aktivnost izredno konstruktivne civilne iniciative Braslovče (zdaj razširjene na krajane Šmartnega ob Paki, Podgore, Braslovč, Polzele in Podvina) ter številnih krajinskih in prometnih strokovnjakov, ki so izredno argumentirano predstavili povsem nepotrebno uničevanje prostora in krajine, nepotrebno zapravljanje investicijskega denarja, nesledenje prometnim tokovom ter predvsem hude postopkovne napake, ki so sploh vodile do izbora te več kot sporne variante. Tudi fotografije kar 43 lepih in sodobnih hiš, ki jih modra oblast namerava porušiti, niso ganile nikogar.
No, Braslovčani pravijo, da se je drugi kmečki upor začel pri njih. Sprašujem se, kaj vse se mora zgoditi slovenski politiki, da prizna svoje napake. Čakajo na punt ali na pojav slovenskega Trumpa?
Borut Bohanec, Ljubljana