Kitajska je dosegla novo zmago v prizadevanju, da bi uveljavila politiko ene Kitajske. Afriška otoška država São Tomé in Principe s komaj 200.000 prebivalci je naslednja, ki je prekinila diplomatske odnose s Tajvanom in si tako omogočila diplomatske odnose z Ljudsko republiko Kitajsko. Tajpej zdaj očita Pekingu, da je izkoristil težak finančni položaj nekdanje portugalske kolonije.
Tajvanski zunanji minister David Lee je izjavil, da noče sodelovati v dolarski diplomaciji. Menda je São Tomé od Tajpeja namreč zahteval astronomsko vsoto, da ne umakne priznanja. »Imamo še 21 zaveznikov,« je dejal Lee, » te moramo ceniti.« Sicer je pomen teh »21 zaveznikov«, ki priznavajo samostojni Tajvan in imajo veleposlanike v Tajpeju – to so Paragvaj, Burkina Faso, Vatikan, večina srednjeameriških držav in veliko neznanih otoških državic – bolj simboličen. 24-milijonski Tajvan pred Pekingom varuje predvsem zavezništvo z ZDA, Japonsko in Evropo. Nekateri pa menijo, da pod novo tajvansko predsednico kitajski vojaški poseg na otoku vendarle ni povsem izključen.
Odmevni pogovor s predsednico
Za LR Kitajsko je Tajvan (uradno Republika Kitajska) območje, ki ji pripada. Tajvan se je odcepil od Kitajske leta 1949, ko se je poražena protikomunistična vojska Čankajška umaknila na otok, ki ga je pred silami Mao Ce Tunga branilo ameriško ladjevje. Od tedaj obstajata dve Kitajski.
Politika ene Kitajske, ki jo s svojo vse večjo močjo vsiljuje Peking, je v začetku decembra prišla v ospredje svetovnih medijev, ker jo je pod vprašaj postavil novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, ko se je po telefonu pogovarjal s tajvansko predsednico Tsai Ig Wen. Sicer naj bi od nje samo prejel čestitke za volilno zmago. Vendar je to prvi znani pogovor med ameriškim predsednikom in voditeljem Tajvana v zadnjih štiridesetih letih. Trump je nato tvitnil: »Zanimivo, da ZDA (na leto) prodajo Tajvanu za milijardo dolarjev orožja, jaz pa ne smem sprejeti čestitke.«
Trump bi trgoval s stiki
V Washingtonu uradno priznavajo »politiko ene Kitajske« od leta 1979, ko so veleposlaništvo iz Tajpeja preselili v Peking. A obenem ZDA še naprej zagotavljajo varnost Tajvana, torej imajo z njim de facto diplomatske stike. V Pekingu so zdaj toliko bolj jezni na Trumpa, ker je predsednica Tsai Ig Wen tam še posebej osovražena, saj v nasprotju s prejšnjimi tajvanskimi voditelji nasprotuje zbliževanju s celinsko Kitajsko. Pogovor s Trumpom je zanjo tako velik diplomatski uspeh.
Trumpovi svetovalci se zavzemajo za bolj odločno politiko do Pekinga, vendar naj bi bil Trump pripravljen prekiniti stike s tajvansko predsednico, če bo Peking v zameno popustil na drugih področjih. Trump je dejal: »Ne vem, zakaj bi se morali držati politike ene Kitajske, razen če bi s Kitajsko sklenili (ugoden) sporazum glede drugih stvari, na primer trgovine.« Barack Obama, ki bo v Beli hiši še en mesec, je na to izjavil: »Tajvan ne more biti sredstvo v pogajanjih s Kitajsko, saj je tesen partner ZDA.«
