Kitajska diplomacija je nepričakovano pokazala veliko prožnost in omogočila zgodovinski dogodek. Prvič po letu 1949, ko se je od Kitajske, ki so jo tedaj osvojili komunisti, odcepil Tajvan, kamor je zbežal poraženi protirevolucionarni kuomintang, se bosta srečala predsednika obeh držav, Xi Jinping in Ma Yingjeou. Sestala se bosta jutri v Singapurju, ki je pravzaprav še ena, tretja kitajska država.
Urad za tajvanske zadeve, kot se uradno imenuje tajvansko veleposlaništvo v Pekingu, je sporočil, da gre za »pragmatični dogovor« o srečanju v skladu »z načelom ene Kitajske«, kot to zahtevajo v Pekingu. Iz urada predsednika Maja so dejali, da je cilj singapurskega srečanja »utrditev miru in ohranitev statusa quo«. Predsednika ne bosta podpisala sporazuma ali dala skupne izjave. Kitajska je v zadnjem tednu v precejšnji diplomatski ofenzivi. Še v ponedeljek se je kitajski premier Li Kequiang v Seulu udeležil trilateralnega vrha Kitajske, Japonske in Južne Koreje. V njegovih pogovorih z japonskim premierjem Šinzom Abejem je bilo očitno prizadevanje za zmanjšanje napetosti s Tokiom. V sredo pa je predsednik Xi obiskal Vietnam, s katerim ima Kitajska ozemeljske spore v Južnokitajskem morju.
Zaprta vrata OZN
Kitajsko-tajvanski vrh je toliko bolj nepričakovan in spektakularen, ker ima Kitajska že od nekdaj Tajvan za svoje ozemlje, ki si ga namerava enkrat v prihodnosti priključiti. Peking tudi vztraja pri tem, da druge države ne morejo imeti uradnih diplomatskih odnosov hkrati s Kitajsko in Tajvanom, zaradi česar Tajvan na ta način prizna samo 21 članic Združenih narodov. Poleg tega si od leta 1971, ko ga je izrinila Kitajska, Tajvan zaman prizadeva postati član ZN. Nedavno so v Pekingu zavrnili sodelovanje Republike Kitajske, kot se uradno imenuje Tajvan, v novi Azijski investicijski banki, dokler država ne bo imela »primernega imena«. Sicer se bosta jutri Xi in Ma naslavljala samo z gospod Xi in gospod Ma, ne pa z gospod predsednik. Odnosi med državama so se izboljšali po letu 2008, ko je tajvanski predsednik postal Ma Yingjeou. Kot kandidata in prenovitelja kuomintanga so ga leta 2012 še drugič izvolili na čelo Tajvana. Vladajoči kuomintang je junija 2010 podpisal trgovinski sporazum s kitajskimi komunisti. Vendar so v tem sporazumu številni Tajvanci videli podreditev otoka Pekingu in grožnjo za njihovo kmetijstvo in industrijo. Vsekakor je Kitajska danes največji zunanjetrgovinski partner Tajvana, ki je eden najpomembnejših tujih vlagateljev na Kitajskem. Omenimo tudi, da sta obe Kitajski že nekaj let povezani z rednimi letalskimi linijami.
Jutrišnje srečanje že zdaj sproža negodovanje in nasprotovanje tajvanskega javnega mnenja, že v sredo so bile demonstracije. Čez dva mesece pa bodo predsedniške volitve in zaradi pogovorov med Xijem in Majem bi lahko opozicijska Napredna demokratična stranka, ki je za neodvisnost od Kitajske in za politiko statusa quo, še povečala sedanjo prednost pred kuomintangom. Vsekakor je vprašanje odnosov s Kitajsko na Tajvanu glavna predvolilna tema.