Iskalna akcija že poteka v zvezni državi Severno Porenje - Vestfalija, kjer je bilo dovoljenje za bivanje izdano. Policija zaenkrat ne želi izdati podrobnosti v zvezi z napadom.

Po poročilih Allgemeine Zeitunga in Bilda naj bi 24-letni Tunizijec uporabljal vsaj štiri lažna imena, po podatkih Suddeutsche Zeitnuga pa je aprila v Nemčiji zaprosil za azil.

Avgusta so Tunizijca policisti pridržali v mestu Friedrichshafen, ker se je predstavljal s ponarejenim italijanskim potnim listom, a so ga kasneje izpustili, so pa začeli slediti njegovim telekomunikacijam. Konec poletja so ga obravnavali še enkrat, tokrat zaradi fizičnega napada, a je še pred prvo obravnavno na sodišču izginil, poroča Bild. Ob tem pa Die Welt navaja, da je bil v času bivanja v Dortmundu v povezavi z lokalnimi džihadisti, zato je ostal na seznamu ljudi, na katere so nemške oblasti pozorne. Od februarja letos je večinoma bival v Berlinu, novembra so ga varnostne agencije uvrstile na seznam nevarnih ljudi.

Anis Amri je po vsej verjetnosti oborožen in nevaren, opozarja policija. (Foto: AP)

Dileme o nadzoru

Nove podrobnosti o napadu in odzivih nanj pa širijo seznam vprašanj o tem, ali bi bilo mogoče najbolj smrtonosen napad na nemških tleh po eksploziji bombe na prizorišču Oktoberfesta leta 1980 preprečiti ali pa vsaj laže raziskati. Če se bo izkazalo, da je napadalec omenjeni Tunizijec, je zatajila preventiva. Aretacija Pakistanca, ki je zgolj prečkal cesto pri rdeči luči na semaforju, ter neznanke v bližini dogajanja pred napadom in po njem pa kažejo na okrnjene možnosti pregona pravih storilcev terorističnih dejanj, ki so praviloma usmerjena na javna prizorišča zaradi večje odmevnosti. Ena od težav so redke nadzorne kamere. Nemška vlada je sicer takoj v ponedeljek sprejela osnutek zakona, ki bo omogočil širitev videonadzora na javnih in komercialnih površinah. Glede tega so bili Nemci zaradi izkušenj z nacističnim Gestapom in komunističnim Stasijem v nekdanji Vzhodni Nemčiji do nedavnega zelo zadržani, javno mnenje pa se je začelo spreminjati po odmevnih spolnih napadih na ženske na javnih prireditvah, še bolj pa po sedmem letošnjem terorističnem napadu.

Islamska država prevzela odgovornost

Policija je na sovoznikovem sedežu našla mrtvega poljskega državljana Lukasza Urbana, ki se je z domnevnim napadalcem boril za nadzor nad vozilom in ga pri tem tudi ranil. Na koncu so bile zanj usodne posledice strelnih in vbodnih ran. Policija je še potrdila, da trenutno preiskujejo DNA sledi iz notranjosti kabine in namige iz javnosti, a da dodatnih informacij zaenkrat še ne morejo posredovati, saj želijo preiskavo in lov za osumljencem ohraniti v tajnosti.

Odgovornost za napad je že prevzela Islamska država, ki trdi, da je bil napadalec eden od njenih borcev, ki se je odzval klicu IS k napadom na državljane držav, ki se borijo proti IS v Siriji. Islamska država zaenkrat še ni predstavila dokazov, da je šlo za njenega borca, zato tuji analitiki še vedno sumijo, da si želi IS le pripisati zasluge za napad.

Amri naj bi bil povezan z imamom Ahmadom Abdelazzizom, znanim tudi kot Abu Walaa, ki je bil aretiran novembra. Imam naj bi v svojih pridigah spodbujal vernike, da odidejo v Sirijo in se borijo, zaradi česar je tudi pristal v zaporu.

Ralf Jäger: Osumljenec bi moral biti deportiran

Na novinarski konferenci je izjavo podal tudi Ralf Jäger, notranji minister zvezne države Severna Vestfalija - Porenje, kjer poteka lov na osumljenca. Potrdil je, da je policija začela obsežno akcijo in hkrati potrdil navedbe nemških medijev, da je bil Anis Amri prosilec za azil. A je ob tem razkril, da je bila njegova prošnja zavrnjena že junija, a ga niso mogli deportirati, ker ni imel veljavnih papirjev. Njegov potni list so preverili tudi v Tuniziji, a je tamkajšnja vlada sporočila, da je ponarejen. Po navedbah Jägra so danes dobili podatke o njegovi pravi identiteti, ki potrjujejo, da gre za tunizijskega državljana.

V terorističnem napadu je umrlo 12 ljudi, 48 jih je ranjenih. Ozadje

Napad v Berlinu Berlin napad terorizem IS teroristični napad