Znanstveniki že dolgo preučujejo zmožnost primatov za pogovor z ljudmi. Še posebej znani so eksperimenti z gorilo Koko in bonobom Kanzi, ki so ju naučili simbolne komunikacije. Koko uporablja geste znakovnega jezika, medtem ko Kanzi uporablja tipkovnico s posebno simbolno pisavo. Kanzi je po zaslugi posnetkov gorile Koko pobral tudi nekaj gest znakovnega jezika. Eden od razlogov, da znanstveniki primate poučujejo znakovne in druge simbolne jezike, ki ne zahtevajo sporočanja prek govorjenega jezika, so raziskave iz konca 60. let prejšnjega stoletja. Po zaslugi teh raziskav namreč velja prepričanje, da so njihovi vokalni trakti neprilagojeni govoru.
Možgani ali anatomija vokalnega trakta?
Sprva sta veljali dve hipotezi o vzrokih za nezmožnost primatov, da bi govorili tako, kot govorimo ljudje. Prva hipoteza, ki jo je podpiral Darwin, je trdila, da primati nimajo govoru primerno razvitih možganov, druga hipoteza pa je sklepala, da nimajo anatomsko primernega vokalnega trakta. Druga hipoteza je dobila prednost, ko so jo potrdili znanstveniki konec 60. letih prejšnjega stoletja s pomočjo eksperimentov z vokalnimi trakti poginulih makakov. Z istimi tehnikami pa so kasneje dobili podobne rezultate tudi pri eksperimentih s šimpanzi. Razlog za neobstoj »opičjega« jezika se je zdel jasen, ta mesec pa so raziskovalci z ameriške univerze Princeton objavili novo raziskavo, ki pod vprašaj postavlja hipotezo, potrjeno že skoraj petdeset let.
Skupina s Princetona se je namreč lotila analize zmožnosti ustvarjanja glasov pri živih makakih. S pomočjo rentgenskih videoposnetkov so ugotovili, da so slednji sposobni oblikovati pet jasno razločljivih »opičjih« samoglasnikov. »Pet samoglasnikov je svetovna norma za človeški jezik,« pravijo raziskovalci in dodajajo, da mnogi svetovni jeziki shajajo celo z le tremi. Opozarjajo sicer, da ne vedo, koliko soglasnikov bi zmogli oblikovati makaki, a pri tem izpostavljajo, da osnovni soglasniki »p«, »b«, »k«, »g« in tudi »h«, »m« in »v« ne bi smeli biti problem za makake.
Opičji jezik ne bi bil enak človeškemu
»Seveda ne trdimo, da bi govoreči makaki zveneli enako kot govoreči ljudje, ali da bi makaki zmogli oblikovati vse možne samoglasnike. Na primer, naš makak nikdar ni proizvedel oblike vokalnega trakta, ki bi odgovarjal samoglasniku 'i',« pojasnjujejo raziskovalci, a dodajajo, da so bili pri ocenah zelo konservativni, tako da obstaja možnost, da bi primati lahko izgovorili tudi ta konkretni samoglasnik, nimajo pa konkretnega dokaza, da ga zmorejo. »Zato ne trdimo, da bi bil govor makakov identičen človeškemu. Rezultati naše raziskave kažejo, da imajo makaki na podlagi konfiguracije vokalnega trakta dovolj velik fonetični razpon, da ne bi imeli ovir za govorno komunikacijo, če bi imeli človeku podoben nevralni nadzorni sistem.«
Raziskovalci zaključujejo, da je glavni vzrok za to, da »opičji« jezik ne obstaja, neprilagojenost njihovih možganov za potrebe učenja proizvajanja zvokov in kombinatornih operacij potrebnih za govor. »Primati imajo vokalni trakt, ki je pripravljen za govor, vendar jim primanjkujejo za govor pripravljeni možgani, da bi lahko izkoristili zmogljivosti vokalnega trakta,« povzemajo.
