Poslanci bodo jutri v državnem zboru razpravljali o tem, ali ljudstvu dati še eno orodje neposredne demokracije oziroma mu dopustiti, da predčasno odpokliče župana, če se ne strinja z njegovim delom.
Institut odpoklica župana ni nova ideja, je pa po zadnjih velikih ljudskih vstajah iz leta 2014 toliko aktualnejša. Kljub temu zaradi številnih nesoglasij v poslanske klopi prihaja šele leto in pol po prvi javni objavi. Med strokovno javnostjo uživa podporo, večina županov in združenj občin pa mu nasprotuje. Prepričani so, da bo postalo priročno orodje opozicije, omogočalo bo predčasne volilne kampanje in destabiliziralo lokalno samoupravo.
Predlogu že napovedali ustavno presojo
Nasprotuje mu državni svet, nad rešitvijo ni navdušena niti državna zakonodajnopravna služba. Slovenska ljudska stranka (SLS), iz katere je bilo v preteklosti največ županov, pa je v primeru uzakonitve tega instituta že napovedala, da bo vložila pobudo za ustavno presojo. Predvidena novela zakona o lokalni samoupravi, ki prinaša to možnost, je po mnenju prvaka SLS Marka Zidanška v neskladju z ustavo, ker posega v pasivno volilno pravico. Poleg tega predlog ne opredeljuje kriterijev in okoliščin, kdaj lahko skupina občanov vloži pobudo za odpoklic župana. V SLS sicer ne bi imeli nič proti takšni ureditvi, če bi lahko ljudje tako odpoklicali vse voljene funkcionarje, torej tudi poslance, predsednika… Zidanšek se je obregnil ob predlagatelja, Stranko modernega centra. »Sami nimajo nobenega župana in želijo na tak način uveljavljati svojo moč, ki jo imajo trenutno v državnem zboru, kar je nekorektno,« meni.
Toda zakonu ne nasprotujejo vsi župani. Eden od njih je ljubljanski župan Zoran Janković, ki takšno rešitev načeloma podpira. Bi se mu pa zdelo prav, da bi zakonodaja omogočala tudi odpoklic mestnega in občinskega sveta ter drugih voljenih funkcionarjev. Ob hipotetični predpostavki, da kandidira, na naslednjih volitvah znova zmaga in da se volilne številke (upravičenci, udeležba) ponovijo, bi bilo po sedanjem predlogu dovolj, če bi pobudo za odpoklic podpisalo dobrih 2460 Ljubljančanov, odneslo pa bi ga šele 36.960 volilcev, ki se ne bi strinjali z njegovim županovanjem. Drugi je blejski župan Janez Fajfar. Tega bi lahko zamajala pobuda s podpisi 95 volilcev, dejansko pa odpoklicalo okoli 1420 občanov. »Ta številka ni majhna,« pravi in dodaja, da mora vsak, ki kandidira za župana, delati tako, da ga ne bo treba odpoklicati. Ker pa so seveda v ozadju različne igrice in ker se včasih zaradi ene malenkosti zgodi preobrat, pričakuje, da bo o odpoklicu odločala večina. »Tako kot smo izvoljeni z večino, naj velja, da smo lahko tudi odstavljeni z večino glasov.«
Odpoklic ne bo enostaven
Kdo bo torej lahko odpoklical župana? V nekaterih manjših občinah bi bila za to dovolj že skupina 15 nezadovoljnežev. Poglejmo konkretno. Občina Kranj: na podlagi tega zakona sedanjega župana Boštjana Trilarja še ne bi bilo mogoče odpoklicati, saj bi to možnost volilci dobili šele po naslednjih volitvah. Če pa predpostavimo, da bo tedaj na volitve odšel enak delež volilcev in da se število občanov in volilnih upravičencev v občini ne bo bistveno spremenilo, bi bilo dovolj, če bi pobudo za odpoklic župana podpisalo 472 občanov. To za pobudnike zagotovo ne bi bil večji problem, dovolj bi bila ena nezadovoljna krajevna skupnost ali užaljeno društvo. A od tu do odpoklica je še daleč. Na podlagi teh podpisov bi morala občinska volilna komisija določiti 35-dnevni rok, v katerem bi moralo na upravnih enotah overjen podpis za odpoklic župana oddati 15 odstotkov ali v kranjskem primeru 6880 volilcev. Šele tedaj bi občinska volilna komisija razpisala glasovanje za odpoklic župana. Da bi bilo to veljavno, bi moralo na volišča priti skoraj toliko (90 odstotkov ali dobrih 14.000) volilcev kot na predhodnih volitvah, kjer so »neuspešnega« župana izbrali. Z občinskega naslanjača bi se ta moral predčasno dvigniti, če bi za njegov odpoklic glasovalo vsaj 7082 volivcev.
Župani pod pritiskom?
Podobne izračune smo opravili tudi za nekatere druge občine. Župana Celja bi ob podobnih predpostavkah lahko razrešilo slabih 6000 občanov, trboveljskega dobrih 3000, koprskega 9100 in vrhniškega 2300 volilcev. Da so pogoji za izvedbo postopka odpoklica župana postavljeni visoko, se strinja tudi državni svetnik in nekdanji župan Postojne Jernej Verbič, a vseeno meni, da bodo župani v drugem in tretjem letu mandata zaradi te možnosti pod pritiskom, zato pogosto ne bodo sprejemali nepriljubljenih, čeprav nujnih ukrepov. Ormoški župan Alojz Sok predloga ne podpira in meni, da bo dal zgolj dodaten zagon opozicijskim svetnikom, ki bodo v duhu demokracije zlorabljali zahtevo po odpoklicu župana. Župan občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras pa se boji (pre)pogostega odhajanja na volišča. »Zgodilo se bo to, da bomo v enem mandatnem obdobju štirih let ljudi peljali na volišča najmanj štirikrat, torej najprej najmanj enkrat na redne volitve župana, enkrat na institut odpoklica, pa še enkrat na redne volitve nadomestnega župana, pa čez eno leto še enkrat na redne volitve novega župana. V primeru, da bosta potrebna dva kroga volitev za župana, kar je praksa že v več kot polovici občin, pa se lahko zgodi, da bomo v štirih letih ljudi peljali sedemkrat na volišča. Si predstavljate to?« se sprašuje. Prvopodpisani pod predlog zakona Jani Möderndorfer pa odgovarja, da ta teorija ne zdrži in da volitev ter instituta odpoklica ne gre enačiti.
