Ravnanje kranjskega župana Boštjana Trilarja, ki je pijan povzročil prometno nesrečo in se nedostojno vedel do policistov, kljub nezaupnici mestnega sveta pa ne namerava odstopiti, oživlja že večkrat slišane razprave o uzakonitvi možnosti odpoklica župana. Odločitev, ali bodo nadaljevali ta projekt, naj bi v največji vladni stranki SMC sprejeli v prihodnjih dneh, nekateri naši sogovorniki pa vidijo kar nekaj možnosti, da bi državni zbor institut odpoklica župana tokrat vendarle sprejel.
Sveženj zakonov na čakanju
Vse tri vladne stranke ter opozicijska ZL in tedaj še delujoča poslanska skupina ZaAB so spomladi lani v parlamentarno proceduro vložile sveženj sedmih zakonov (o volitvah predsednika republike, o poslancih, o volitvah v državni zbor, o državnem svetu...), po katerih za javnega funkcionarja ne bi več mogla kandidirati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na zaporno kazen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Med predlaganimi spremembami zakona o lokalni samoupravi, pod katere se je kot prvi podpisal takratni vodja poslanske skupine ZaAB, danes pa poslanec SMC Jani Möderndorfer, je bila predvidena tudi možnost odpoklica župana. Ker je bil paket zakonov deležen kar nekaj pripomb zakonodajnopravne službe in drugih pravnih strokovnjakov, je končal na čakanju. Z njim pa tudi predlagana rešitev za odpoklic župana, o kateri pravni strokovnjaki večjih pomislekov niso imeli. SMC naj bi jo zdaj potegnila iz svežnja čakajočih zakonov – za spremembo zakona o lokalni samoupravi je v parlamentu potrebna navadna večina glasov.
Möderndorfer poudarja, da se je o obravnavi takšnega predloga s predstavniki SMC dogovarjal, še preden se je pridružil njihovim vrstam, in torej zanika, da bi na oživitev pobude vplivala prometna nesreča župana Trilarja. Se pa strinja, da bi lahko ta afera pospešila sprejem instituta odpoklica župana.
Möderndorfer meni, da bi kranjski župan moral oditi – predvsem zaradi nujne politične higiene, ki se je v preteklosti pri tovrstnih ravnanjih nekajkrat vendarle že uveljavila. Če bodo predlog sprememb zakona o lokalni samoupravi podprli organi SMC, bo sledil še dogovor s strankami, ki so bile sopredlagateljice svežnja sedmih zakonov. Glede na to, da so se njihovi poslanci pod besedilo, ki je vsebovalo tudi odpoklic župana, spomladi lani že podpisali, Möderndorfer kakšnih zapletov ne pričakuje. Nekateri drugi naši sogovorniki pa o tem niso povsem prepričani. Da bosta predlog podprli SMC in ZL, ki na lokalnih volitvah nista dobili nobenega župana, se jim zdi še verjetno, pomisleki pa bi se lahko porodili v »z župani precej bogatejši SD«.
Pravi čas za sprejem
Möderndorfer je prepričan, da je za sprejem instituta odpoklica župana zdaj pravi trenutek; pa ne zgolj zaradi aktualnosti Trilarjeve zgodbe. Po predlagani spremembi zakona bi namreč lahko župana odpoklicali najprej v letu dni od nastopa in najpozneje leto dni pred koncem mandata. Eno leto od zadnjih lokalnih volitev je že mimo, če bi bil zakon sprejet do letošnjega poletja, bi imeli občani za morebiten odpoklic župana v sedanjem mandatu na voljo še malo več kot leto dni.
Omenjena rešitev pomeni, da bi morali volilci po odstavitvi župana na volišča še enkrat, in sicer za izvolitev novega. Ustavni pravnik Ciril Ribičič je pred časom predlagal, da bi se odločili za enkratno glasovanje: tisti, ki bi zbirali podpise za glasovanje o zaupnici županu, bi morali predlagati tudi alternativnega kandidata. Z enim glasovanjem naj bi torej odločili tako o nezaupnici kot o novem županu. Möderndorfer takšne rešitve ne podpira. Kot pravi, je na županskih volitvah treba zagotoviti širše možnosti kandidiranja, pa tudi več možnosti izbire za volilce.
Meta Roglič
