V iztekajočem se letu 2016 je bila ostra konkurenca predvsem pri športnikih, saj je zmagovalni oder zgrešil celo dobitnik olimpijske kolajne iz Ria de Janeira Peter Kauzer. Prehitela sta ga tako veliki junak zime Peter Prevc kot svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser. Čeprav se je Kauzer vso kariero pripravljal na dosego življenjskega cilja, da bi po neuspelem Pekingu 2008 in Londonu 2012 končno osvojil olimpijsko odličje, to ni bilo dovolj za uvrstitev med najboljšo trojico slovenskih športnikov. Pri ženskah večjih dilem ni bilo, saj je zlata olimpijka Tina Trstenjak na vrhu pričakovano in zanesljivo nasledila upokojeno alpsko smučarko Tino Maze. Med športnimi novinarji je bilo polemično predvsem pri izboru najboljše ekipe leta. Hokejisti so z drugo zaporedno uvrstitvijo na zimske olimpijske igre bolj prepričali kot rokometaši, ki so v Riu že tekmovali in postali šesta olimpijska reprezentanca. Očitno je bila etapna zmaga hokejistov tako kot leta 2013 prepoznana za večji uspeh kot končna uvrstitev rokometašev na igrah s petimi krogi.
Če so se v Cankarjevem domu sinoči spomnili izjemnih dosežkov slovenskega športa v njegovi 25-letni zgodovini, pa velja opozoriti, v kako zahtevnih razmerah so se znašli domači športniki. Svetle izjeme, ki osvajajo svetovne vrhove v različnih disciplinah, prevečkrat zameglijo realno podobo slovenskega športa. Podporo države in gospodarstva praviloma občutijo le športniki z največjimi dosežki, medtem ko je razkorak v primerjavi z manj slavnimi preglobok. Kriza je zajela tudi moštveni šport. V Ljubljani sta se košarka in hokej znašla na skrajnem robu preživetja, nogomet pa je odvisen od volje in zmožnosti enega človeka.
