Srbska vladna delegacija je v ponedeljek pripotovala v Bruselj z glasno napovedjo, da je bilo »dovolj hrvaškega izsiljevanja« pri pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo. Premier Aleksandar Vučić je že pred pogovorom z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini dejal, da je bila »Srbija ves čas potrpežljiva in se je trudila, da se ne bi odzivala, vendar se bo zdaj drugače pogovarjala«. Kako je nato potekal pogovor, ni jasno, vsekakor pa ni dobil zagotovila, da bo Hrvaška odstopila od blokade 26. poglavja, o kulturi in izobraževanju, in je zato uresničil grožnjo in se z delegacijo vrnil v Beograd. V Bruslju je ostala samo srbska ministrica za evropske integracije Jadranka Joksimović.
Ob odhodu iz Bruslja je bil Vučić zadržan. Dejal je le, da je hvaležen Mogherinijevi zaradi njene korektnosti in spoštljivega odnosa do Srbije, ter dodal, da sta imela zelo težaven, a odkrit in iskren pogovor. »Nisem skrival nezadovoljstva in razočaranja Srbije zaradi vedenja posameznih članic, še posebej Hrvaške,« je dejal Vučić, ki je kot prvi premier s protestnim odhodom izrazil nestrinjanje z bruseljskimi postopki.
Sporni učbeniki, ki jih ni
Srbija naj bi odprla tri poglavja, poleg omenjenega 26., na katerega naj bi imela pripombe tudi Bolgarija, še poglavje 5, o usklajevanju predpisov z evropskimi standardi, ter poglavje 25, o znanosti in raziskavah. Nobenega poglavja ni mogoče odpreti brez soglasja vseh 28 članic povezave, Hrvaška pa ima pri izobraževanju pripombe zaradi učbenikov, ki bi jih Srbija za hrvaško manjšino na svojem območju morala imeti v hrvaškem jeziku. Za zdaj je zagotovila le prevod nekaterih učbenikov v hrvaščino za osnovne šole, nobene pripravljenosti pa ni pokazala za pripravo posebnih učbenikov za srednje šole. Srbska stran meni, da problematika nacionalnih manjšin skupaj z njihovim izobraževanjem spada v 23. poglavje, o pravosodju in temeljnih pravicah, zato Zagreb obtožuje, da nekorektno blokira odprtje 26. poglavja iz povsem drugih razlogov, zaradi katerih je pred dnevi izbruhnila tako imenovana afera »čokoladice«. Te so sprožile manjši politični vihar v Dubrovniku, ker so bile izdelane v Srbiji, hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović pa jih je delila tamkajšnjim otrokom prav na obletnico napada JLA na to mesto.
Po navedbah srbskega zunanjega ministra Ivice Dačića je bil Vučić po vrnitvi iz Bruslja dolgo v noč v stikih z več evropskimi voditelji, zdaj pa v Beogradu čakajo, kaj se bo zgodilo. »Srbija ima svojo pot proti Evropski uniji in ne bo nikomur dovoljevala, da jo ponižuje, žali in še posebej, da jo izsiljuje,« je bil oster Dačić, ki je dodal, da »morajo pri vsakem poglavju voditi specialne vojne s posameznimi državami ali vodilnimi v EU«.
Na nov zaplet med Hrvaško in Srbijo se je v Varaždinu odzvala Grabar-Kitarovićeva in dejala, da zahtevani kriterij za srbsko odprtje 26. poglavja ni nikakršen politični problem in ga Srbija z lahkoto izpolni. Na vprašanje, ali bo Hrvaška kaj popustila, pa je dejala, da so »kriteriji kriteriji in jih je treba izpolniti«, ter spomnila, da je tudi Hrvaška doživljala blokade na poti v EU.
