Nenavadno je že ime skupine glasbenikov, Bid Bang, še bolj sumljivo pa je vabilo na njihov jutrišnji koncert. Ta naj bi se v Radovljici začel 18 minut čez 20. uro. Da imajo ljubiteljski glasbeniki vseh starosti in poklicev poseben odnos do številke 18, daje slutiti dodaten koncert, ki ga zaradi velikega zanimanja občinstva pripravljajo tri ure pred večernim. Tudi ta se bo začel 18 minut čez polno uro.
Skupina večinoma amaterskih glasbenikov z nenavadnim imenom se približuje 18. rojstnemu dnevu. Že vse od začetka, ko jih je takrat 23-letni Blaž Trček, ki se z glasbo ukvarja profesionalno, zbobnal skupaj, obožujejo besedne igre. »Želimo biti big band, vendar vseh not ne moremo prebrati, podobno kot imajo dislektiki težave z besedami. Zato smo Bid Bang,« je nenavadno ime skupine in kulturnega društva pojasnil ustanovitelj.
Prišli na obisk in izpraznili ozimnico
Začetki njihovega glasbenega ustvarjanja segajo v avgust 1999, ko predvsem na Gorenjskem amaterski glasbeniki niso imeli priložnosti igrati drugje kot doma ali v pihalnih orkestrih. Svoj prvi nastop so uprizorili na Bledu, čeprav se redno srečujejo in vadijo v Radovljici. Hitro so napredovali in po vsakem naslednjem nastopu so se vrstile pohvale. Med komentarji na družbenih omrežjih so tudi takšni o odprtih ustih obiskovalcev od začudenja in navdušenja nad videnim in slišanim. Trček pa ostaja skromen: »Smo ena od barvic v paleti amaterske dejavnosti v glasbi.«
Radovljiškemu občinstvu se med drugim vsako leto predstavijo na decembrskem koncertu, zato se zadnje čase na vajah srečujejo vsak večer. »V tem preprosto uživamo,« je dejal bobnar Tevž Potočnik, ki se z veseljem spominja začetkov. »Imeli smo vzpone in padce, kar je značilno za vsako skupino ljudi. Takrat smo bili sami skorajda otroci, zdaj pa na naše koncerte hodijo že naši potomci. Prav zdaj se mi zdi, da podoživljamo tisto navdušenje, s katerim smo začenjali,« razmišlja.
Med koncerti doma in na gostovanjih se je nabralo precej doživetij. Največ članov se spominja enega od skupnih koncertov s pevko Nušo Derenda. »Vozniku avtobusa sem pojasnjeval, kako dobra, zanesljiva in resna družba smo. Potem pa nas je po koncertu Nuša Derenda povabila domov na kozarček. Ker nas je veliko, smo izpraznili vso njeno zalogo hrane in pijače z ozimnico vred, voznik avtobusa pa nas je čakal in čakal. V Radovljico smo se vrnili prihodnje jutro, ko so ljudje že hodili v službo,« se je spomnil Trček. »Nekateri so bili tako utrujeni, da so se z avtobusne postaje odpravili domov, ne da bi s seboj vzeli inštrumente. Da so ti ostali na postaji, so me opozorili mimoidoči in ponje sem se odpravil kar v pižami,« je obujal spomine.
Študentje in upokojenci, podjetniki in vlakovni odpravnik ...
Trenutno radovljiški Bid Bang šteje 17 rednih članov. Med njimi je kar nekaj deklet, se je pohvalil Trček. Tudi po prvotnih poklicih predstavljajo zanimivo sestavljanko: profesionalna pianistka, podjetnica, odvetniki, strokovnjaki za informacijsko tehnologijo, vlakovni odpravnik, študentje, v svojih vrstah so imeli tudi upokojence. »Ljudje prihajajo in odhajajo,« je dejal Trček brez obžalovanja. Nekateri se naveličajo, drugi se podajo resnejšim glasbenim podvigom naproti.
Med tistimi, ki so se jim pridružili pred kratkim, pa je Damijan Pavlin, ki je za saksofon po dveletnem nagovarjanju kolega poprijel po desetletjih. »Ni enostavno, smo amaterski glasbeniki in igramo profesionalne aranžmaje,« je priznal in dodal, da v novem okolju kljub tremi pred bližajočim se koncertom neizmerno uživa, vaji pa tudi doma ob koncu tedna posveti precej časa.
Uživa pa tudi ustanovitelj in dirigent Blaž Trček. Njegovi komentarji med vajami nasmejejo še tako s skrbmi obremenjenega člana zasedbe. Tako se je na zadnji vaji zbal, da bodo na koncertu morali posredovati gasilci, saj se bo med živahnim dirigiranjem zagotovo zataknil med kulise, iz katerih se ne bo znal izkopati sam.
»V to skupino vložim velik del sebe in svojega prostega časa. Pogosto pričakujem enako zavzetost tudi od drugih, zato me včasih prizadenejo opravičila za odsotnost na vajah. A zavedam se, da imajo ljudje svoje življenje. Tako pač je, ko se skupina ljudi različnega kova odloči, da bo nekaj počela skupaj,« je razmišljal in se kmalu spet posvetil dirigiranju, da bo občinstvo ponovno prevzeto od videnega in slišanega.
