ECB je mimo, čakamo Fed!
Pretekli teden na svetovnih borzah je bil bolj v znamenju političnih dejavnikov in makroekonomskih objav, ki so pričakovano povzročili nekaj negotovosti na borzi. V začetku tedna so bili znani rezultati avstrijskih volitev, ki pa niso imele večjega vpliva na trge. Ti so se bolj bali rezultatov italijanskega ustavnega referenduma, in ob odločnem »ne« so se trgi in predvsem evro obarvali rdeče. Razočaranje je bilo kratkotrajno, saj so se trgi že isti dan obrnili v zeleno območje in vse oči so bile uprte v četrtkovo zasedanje Evropske centralne banke (ECB). Ta se je po pričakovanju odločila za podaljšanje odkupa obveznic, s katerim želi spodbuditi inflacijo. Tako znaša načrtovana ciljna inflacija za leto 2017 1,3 odstotka, dolgoročni cilj pa je 2-odstotna inflacija. Več evrov v sistemu seveda pomeni nižjo vrednost valute in takoj po odločitvi o podaljšanju odkupa obveznic se je evro v primerjavi z ameriškim dolarjem pocenil, z 1,08 na 1,06 dolarja za en evro, delniški tečaji pa so nadaljevali rast. Obseg odkupovanja se bo sicer od aprila 2017 zmanjšal na 60 milijard evrov na mesec (prej 80 milijard), s čimer seveda želijo okrepiti gospodarsko rast in doseči ciljno inflacijo. Omilili so tudi pogoje glede nabora obveznic, ki jih lahko odkupuje ECB. Tako bodo lahko po novem odkupovali obveznice z enoletno ročnostjo, prav tako pa bodo lahko odkupovali obveznice z negativno donosnostjo, ki bo nižja kot velja trenutna depozitna obrestna mera za denar poslovnih bank pri ECB. Ključna obrestna mera v EU ostaja nespremenjena, prav tako pa tudi depozitna obrestna mera za denar, ki ga imajo poslovne banke deponirane pri ECB – ta še naprej znaša negativnih 0,4 odstotka. Za trge je bilo spodbudno tudi sporočilo ob koncu – ECB je namreč sposobna povečati mesečno kvoto za odkup obveznic ali celo podaljšati ukrep odkupovanja, če bodo ocenili, da je to potrebno – povedano drugače – če ne bi z dosedanjimi ukrepi dosegli načrtovane inflacije. Še bolj nestrpno pa trgi pričakujejo sredino zasedanje ameriškega Feda. Na tokratnem zasedanju praktično z gotovostjo pričakujemo dvig ameriške ključne obrestne mere, saj je Fed že zelo blizu ciljni, to je polni zaposlenosti. Obenem novi ameriški predsednik bolj kot monetarne ukrepe zagovarja fiskalne ukrepe za spodbujanje gospodarstva, domačo potrošnjo in posledično inflacijo. Tudi večina analitikov se strinja, da nas v letu 2017 čakata še dva dviga obrestnih mer. Ker se bo denar »dražil«, bo Trump moral poseči po fiskalnih ukrepih – nižjih davkih, več državnih investicijah ter zaščiti domačega trga pred cenejšo proizvodnjo oziroma delovno silo iz Mehike, Kitajske in drugih razvijajočih se držav. Ker bo to verjetno šele drugi dvig obrestne mere v zadnjih desetih letih, nas namesto »veselega decembra« čaka negotovih zadnjih 14 dni iztekajočega leta.