Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je na specializirano državno tožilstvo po naših informacijah vložil novo ovadbo glede poslov, ki so navrtali največji delež večmilijardne bančne luknje pri nas. Gre za posle propadlih cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva. Kot je potrdil Drago Menegalija, tiskovni predstavnik NPU, gre za tretjo v nizu ovadb iz »zadeve Zvon«. Prvo ovadbo so podali maja lani, v njej so ovadili štiri fizične osebe zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja, sedem mesecev kasneje pa je NPU ovadil še šest oseb.
Kršitve, ki so jih preiskovali tudi v okviru aktualne ovadbe, so povezane z odobravanjem posojil, med drugim so po neuradnih informacijah ugotovili, da so bili odobreni krediti previsoki glede na izpostavljenost, zanje bi morali dati soglasje nadzorniki, o posojilih so se dogovarjali kar po elektronskih sporočilih in mimo služb za upravljanje tveganj v bankah, zavarovanja za posojila so bila dana naknadno, v obliki deležev družb.
Dogajale so se tudi manipulacije pri cenitvah premoženja; za isto premoženje so banke upoštevale cenitve, ki so bile med seboj povsem različne in so se gibale v razponu od 300 milijonov evrov do poldruge milijarde evrov. Ključna pa naj bi bila ugotovitev, da bančniki pri odobravanju posojil niso upoštevali dejstva, da gre za povezane osebe. Cerkvena Zvonova je kreditiral konzorcij bank, v katerem so bile NLB, NKBM, Abanka in tudi Banka Celje.
Odnosi so se ohladili
Iz dostopnih informacij pa je mogoče sklepati, da ima policija zadnje čase pri preiskovanju bančne luknje težave. Z NPU je v zadnjih letih dejavno sodelovala posebna inšpekcijska skupina, ki jo je vodila viceguvernerka Mejra Festić. Sodelovanje je potekalo (tudi) na temelju sporazuma, ki ga je marca 2014 podpisal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec s tedanjim generalnim direktorjem policije Stanislavom Venigerjem. Ko so Banko Slovenije lani poleti obiskali kriminalisti zaradi preiskave proti njenemu vodstvu z guvernerjem na čelu, je morala pravna služba pripraviti za policijo dopis, v katerem je zapisala, da sporazum o sodelovanju enostransko prekinjajo. Dopis je sicer ostal v predalu, odnosi s policijo pa so se očitno vseeno ohladili.
Sledila je še presenetljiva guvernerjeva odločitev, da posebno inšpekcijsko komisijo razpusti, njene člane pa prerazporedi po posameznih oddelkih banke. Vse je močno ohladilo odnose v vrhu Banke Slovenije, saj je Mejra Festić nato odklonila guvernerjevo podporo pri svoji vnovični kandidaturi za viceguvernersko mesto.
Nesporazumi oziroma spremembe v Banki Slovenije očitno lahko v prihodnje vplivajo na uspešnost preiskovanja bančne luknje. »Sodelovanje z Banko Slovenije ne poteka več po ustaljenih postopkih na podlagi sporazuma… Medsebojna komunikacija, izmenjava podatkov, identifikacija pojavih oblik slabe bančne prakse, izmenjava strokovne pomoči v posameznih operativnih zadevah so bile vsakodnevne in konkretne glede na posamezne preiskave. Danes te komunikacije ni in poteka zgolj formalno,« razkrivajo na NPU.
Vstop le prek pravne službe
Guverner se je odločil tudi, da je po novem vstopna točka za povpraševanje nacionalnega urada in specializiranega državnega tožilstva pravna služba Banke Slovenije. »Dejstvo je, da so odgovori praviloma skopi in drugačni, kot so bili odgovori posebne inšpekcijske skupine. Člani te skupine so poznali problematiko in so lahko podali celovit odgovor, podprt z ugotovitvami bančnih strokovnjakov,« so kritični v NPU. Festićeva se do guvernerjevih odločitev ne želi opredeliti, opozarja pa, da večino policijskega, tožilskega in sodniškega dela predstavlja »zbiranje zadostnih dokazov«. »Treba je vložiti dodatni napor v argumentacijo, kaj je s konkretnim storilčevim ravnanjem narobe, kar je gotovo najtežje pravno opravilo. Naša skupina, ki je de facto ukinjena, formalno pa še ne, se je poglobila v argumentacijo vsebine kršitev bančnih predpisov, z natančno in konkretno navedbo relevantnih dejstev in okoliščin dejanskega stanja, vsebine kršitev bančne zakonodaje in natančne navedbe kršitev materialnopravnih predpisov,« našteva. Samo posredovanje obsežne dokumentacije preiskovalnim organom po njeni oceni ni dovolj za ustrezen epilog.
