Ko smo se dogovarjali za tale pogovor, ste povedali, da končujete zadnje tri večje primere analize večmilijardne bančne luknje.

Tako je, končali smo analizo financiranja holdingov, ki se je dogajalo pred dokapitalizacijo bank v letu 2013, in odkrili primere njihovega nezakonitega financiranja. Financiranje holdingov je bilo že po njihovi dejavnosti pravzaprav izvor sistemskega tveganja. Holdingi so namreč delovali v smislu lastništva po dveh principih: prvi je bil, da so pridobili do 24,99 odstotka lastniškega deleža v določeni družbi in tako niso bili zavezani dati prevzemne ponudbe, drugi način delovanja pa je bil blokovski način obvladovanja gospodarskih družb prek navzkrižnega lastništva, s čimer so se ustvarili pogoji, da je lahko majhna, dobro organizirana interesna skupina obvladovala holding in uveljavljala svoje interese.

Holdingi sicer že po svoji lastniški strukturi in naravnanosti maksimiranja profitov, dobičkov in dividend niso razvojno naravnani. Banke jih dejansko ne bi smele financirati v takšnem obsegu, kot so jih, ampak v zelo omejenem, saj holdingi nimajo stabilnega denarnega toka, ničesar ne proizvajajo in niso razvojno naravnani. Hkrati pa so uprave holdingov imele pogosto svoje predstavnike v nadzornih svetih bank, nekateri holdingi pa so bili celo posredno lastniško vpeti v poslovne banke. To pomeni, da so na neki način pravzaprav obvladovali banke. Krediti v številnih primerih glede na finančne kazalnike holdingov sploh ne bi smeli biti odobreni. Ne le z vidika zavarovanj, ki so bila precenjena in posledično neustrezna, pač pa tudi zato, ker niso ustvarjali zadostnega denarnega toka.

Razkrijte kakšno konkretno ime.

Ne, poimensko jih ne bom imenovala zaradi zaščite interesov preiskovalnih postopkov, ki potekajo. Takšen je tudi dogovor s specializiranim državnim tožilstvo in NPU.

Koliko holdingov, katerih kreditiranje ste preiskali, sploh še deluje?

Trenutno je delujočih še sedem holdingov od 22, preostali so se ali prestrukturirali ali pa šli v stečaj. V letih 2010 in 2011 je bilo aktivnih 19 holdingov, v letu 2012 je to število padlo na 13 in v letu 2013 na 11.

Ker pravite, da se je dogajalo nezakonito kreditiranje, ste torej vložili koliko kazenskih ovadb?

Do zdaj je Banka Slovenije skupno vložila 19 obsežnih ovadb z materialnimi dokazi zoper več oseb v bankah zaradi sumov storitev kaznivih dejanj. Naj ob tem poudarim, da delo posebne inšpekcijske skupine prvenstveno ni bilo namenjeno odkrivanju nezakonitosti in vlaganju ovadb, pač pa temu, da bi lahko na temelju zdaj znanih dejstev preprečili slabo prakso v prihodnje. Ker pa je to naša dolžnost, smo zaradi evidentnih kršitev zakonodaje vložili tudi kazenske ovadbe z navedbo materialnih predpisov, ki so bili kršeni, in okoliščin ter dejstev, ki so dokazljiva. Od tu naprej se začne delo policije.

Koliko slabih kreditov je nastalo na račun financiranja holdingov?

V letu 2007 so pridelali 2,2 milijarde terjatev, ki zamujajo. Večina teh slabih kreditov je bila prenesena na DUTB, le manjši delež teh kreditov je bil poplačan ali unovčen iz zavarovanj.

Lahko ocenite, kolikšen delež od teh dveh milijard slabih kreditov je delež nezakonitih kreditov?

Tega ne morem.

Katero slabo prakso boste zdaj na temelju ugotovitev preprečevali?

Ugotovili smo, da bonitetna metodologija bank ni bila prilagojena specifikam holdingov. Največja slabost bonitetnih analiz bank je vsekakor podcenjevanje izkaza denarnih tokov. Banke so dale prevelik poudarek na finančne kazalnike izkaza poslovnega izida, to je, ali izbranemu holdingu uspeva biti dobičkonosen. Izkaz finančnega položaja (bilanca stanja) je bil analiziran površno. Banke so se pri kreditiranju holdingov prekomerno zanašale na aktivo holdingov, ki so jo holdingi lahko ponudili v zavarovanje, ob tem pa »spregledale«, da so bile naložbe precenjene. Naša analiza je tudi pokazala, da se ob precenjenih finančnih naložbah, ki so bile vzete kot zavarovanje kreditov, pogosto ni upoštevala poštena vrednost. Zavarovanja so bila torej precenjena in pogodbeno razmerje med zavarovanjem in kreditom se je porušilo.

Govorite o velikih zadevah, na sodnih klopeh pa ne sedi noben pomemben bančni akter iz teh poslov, prav tako ne predstavnik holdinga, ki je k tem poslom napeljeval. Veste, da med nekaterimi bančniki prevladuje mnenje, da v Banki Slovenije sploh niste kvalificirani za tovrstne preiskave in da boste določenim bančnikom s svojimi obtožbami uničili kariere, na koncu pa dejali le: »Oprostite, zmotili smo se.«

Mi se nismo prav nič zmotili! Kariere so si ti tako imenovani bančniki, ki so očitno dobili službe z neko nalogo, da na funkciji, ki so jo dobili v banki, poservisirajo določene interesne skupine, uničili kar sami. Kariero so si uničevali s tem, ko so zavestno kršili bančne predpise, ker so delali nebuloze, anomalije, ob tem pa banke, ki so jih upravljali, prekomerno izpostavili tveganjem. Če govorijo o nekvalificirani združbi, govorijo torej le o sebi. Kako lahko sploh nekdo počne to, kar so počeli? Odkrili smo na primer, da so v bonitetnih poročilih družb, ki so jim odobrili kredite, zapisali tole: »Družba sicer ustvarja izgubo, a banka tega ne problematizira, ker ima ta družba zanimive naložbe.« Ali pa: »Poslovni rezultat družbe je negativen, a zaradi močnega lastnika se bo posojilo odobrilo.« Manipulirali so s cenitvami zavarovanj istih sredstev, ki se med različnimi bankami, ki so dale sindicirana posojila določenemu holdingu, gibljejo od 340 milijonov do 1,2 milijarde evrov. Kdo je takšno cenitev naredil? Zakaj se tako razlikujejo? Človek se lahko sprašuje po zdravi pameti!

Skoraj nemogoče je verjeti praksi, ki jo navajate.

To se je počelo. Pridobili smo kreditne mape financiranja holdingov, verjemite, da se je to počelo. Najbolj eklatantni primer kršitve pa je, da se je vrednotenje zavarovanj gibalo v tako širokem diapazonu, ki sem ga omenila.

Ste ovadili le bančne uprave ali tudi nadzornike bank?

Ovadbe smo dali proti odgovornim osebam, ki so bile pristojne za odobritve posojil. Večinoma nadzorni sveti niso podajali soglasij na tovrstna posojila, pa bi jih sicer morali.

Ne želite razkriti imen holdingov, ki so dobili posojila v neskladju z zakonodajo. Lahko poveste vsaj to, kreditne mape katerih bank ste pregledovali v zadnjih treh raziskanih primerih?

Pregledali smo tri primere, ne tri banke. Holdinge so financirale banke prek sindiciranih kreditov. Odkrili smo celo primer, ko je dobil holding kredit, in to tako, da so v dveh primerih banke kreditirale družbo, ki evidentno ni mogla vrniti kredita. Kreditirali so tako, da je dala zavarovanje za odobreni kredit odvisna družba banke. Kar dejansko na konsolidirani osnovi pomeni, da je banka kot kreditodajalec dala poroštvo sama sebi. Običajno je seveda tako, da jamstvo da kreditojemalec.

Katera banka je bila to?

To je bila praksa velikih bank, večinoma bank v državni lasti. In to delovanje je bilo namerno. Ne naključno in, bom zelo direktna, skladno z določenimi lobističnimi interesi.

Ti interesni krogi pa niso skušali preprečiti vaših preiskav?

Ne.

Ali izstopa pri tej slabi bančni praksi kakšno konkretno bančno ime?

S sedanjimi upravami bank zelo dobro sodelujemo...

To je jasno, saj govorite o slabi praksi iz preteklosti.

Tako je. Največ nepravilnosti se je dogajalo od leta 2005 do leta 2008, tedaj je bilo odobrenih največ spornih kreditov. Teh imen, po katerih sprašujete, je kar nekaj. Nesprejemljivo pa je, da ti ljudje še naprej krožijo po pomembnih funkcijah. Ni dovolj, da so naredili škodo v bankah, zdaj so lepo premeščeni na druge položaje v različnih gospodarskih družbah ali pa v podružnice bank po Balkanu.

Ovadbe so dane, na sodišču pa velikih zgodb iz bančne luknje ni. Govori se, da so interesne skupine vplivale tudi na ta del dogajanja.

Določene zadeve so že tako daleč, da se pričakuje obtožne predloge.

Pred koncem leta ste imeli novinarsko konferenco, na kateri je guverner alarmantno govoril o petih milijardah slabih posojil, ki so še v bankah. Ni pa omenil, da so za posojila v skoraj 70 odstotkih opravljene slabitve, torej veliko dodatnih izgub naše banke ne bodo več utrpele. Očitajo vam, da ste s temi alarmantnimi izjavami naredil škodo oziroma znižali ceno bank na trgu, na primer NLB, ki se bo prodajala.

Škoda je nastala, ko so se odobravala posojila po nestandardnih pogojih. Na novinarski konferenci smo izhajali iz podatkov o slabih posojilih, ki so še v bilancah bank. Iz tega ni nastala škoda, to so dejstva. Sicer pa bo vsak, ki bo želel kupiti banko, zahteval pregled aktive in se tega pač ne bo moglo skriti. Banka Slovenije s svojimi izjavami tako zagotovo ni naredila nobene škode.