Moški prevladujejo na vodilnih položajih tudi med znanstveniki

Diskriminacija znanstvenic?

Na podlagi statistik, ki jih je v zvezi z letošnjim razpisom (za financiranje v letu 2017) objavila ARRS, sta ugotovili, da po 52. letu delež žensk začne padati. »V skupini 57–61 let jih je 37 odstotkov, v skupini 62–66 let 29 odstotkov in 67–71 let 19 odstotkov.« Žensk, starejših od 71 let, med vodjami skupin, ki se prijavljajo na razpis, sploh ni. »Prijavitelji, starejši od 72 let, so izključno moški, tako kot to velja tudi za vodje programskih skupin in tudi za mentorje mladim raziskovalcem,« ugotavljata Opara-Krašovčeva in Klanjšek-Gundejeva.

Da je med izrazito starejšimi manj žensk, je po njunem mnenju posledica tega, da ženske prej odhajajo v pokoj, moški – praviloma vodje raziskovalnih programskih skupin – pa vztrajajo. Na to, kdo odhaja v pokoj, sicer ni mogoče vplivati, a raziskovalki pravita, da ARRS »prevlado moških« naknadno celo dodatno okrepi s pomočjo posebnega mehanizma prijav na razpise, ki omogoča, da določeni raziskovalci »preskočijo« predizbor. Na ta način se »praviloma prijavijo vsi vodje programskih raziskovalnih skupin, ki pa so precej stari in predvsem moški, najstarejši pa so izključno moški«, opozarjata.

Raziskovalki pa skrbi tudi, da nesorazmerje med spoloma v mlajših kategorijah na splošno kaže na diskriminacijo. ARRS očitata, da ne poskrbi dovolj za uravnoteženo zastopanost žensk v prijavah projektov. »Meniva, da bi agencija morala temeljito proučiti, ali je treba v skladu z zakonom o enakih možnostih žensk in moških uvesti ukrepe ter diskriminacijo takoj odpraviti,« sta zapisali na znanstvenem blogu Kvarkadabra.

Z ARRS so se na to odzvali s pojasnilom, da razmerja med spoloma podrobno spremljajo in ničesar ne skrivajo. »Podatke o zastopanosti spolov že leta vključujemo v poročila o izvedbi javnih razpisov – za raziskovalne projekte, vse vrste raziskovalnih programov in mentorje mladim raziskovalcem,« pravijo. Poudarjajo pa, da se sporna statistika nanaša zgolj na spol vodij raziskovalnih programov oziroma skupin, ne pa na vse (torej ne tudi na vodjem podrejene znanstvenike in znanstvenice), ki jih ARRS sofinancira. Ali je med njimi več ženska ali moških, statistika ne pokaže. Odločitev o vodji raziskovalnega programa ali projekta pa je avtonomna odločitev posamezne raziskovalne organizacije, so pojasnili.

Več žensk v humanistiki, naravoslovci pa moški

ARRS na izbiro po spolu ne more neposredno vplivati, v okviru svojih pristojnosti pa je vzpostavila ugodnejše izhodišče za matere (in očete), ki so bili na porodniškem oziroma starševskem dopustu, ter v organe agencije (upravni odbor, znanstveni svet in sveti posameznih ved) imenovala uravnoteženo sestavo žensk in moških. Za upravni odbor in znanstveni svet to res drži, pregled imen v svetih posameznih ved pa pokaže, da je večje število žensk le pri humanistiki in družboslovju, na tehničnem in naravoslovnem področju pa je moških še vedno več.

Raziskovalka diskriminacije in teorije spolov Renata Šribar pravi, da bi za »potrebovali obširno raziskavo, ki bi jo financirala država«. »Vendar v Sloveniji tega ni,« opozarja. »Če na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport zaprosite za podatke, uporabnih podatkov o spolu znanstvenikov ne boste dobili.« Šribarjeva pravi, da bi za vzor morali vzeti določene razpise evropske komisije. Vanje je vgrajen mehanizem za podporo prijav žensk – da bi se spola uravnotežila.