Ob rednem letnem razpisu za financiranje znanosti na Agencijo za raziskovalno dejavnost (ARRS) znova letijo očitki, da določene znanstvenike oziroma raziskovalne skupine favorizira. Sporno naj bi bilo določilo, da lahko nekateri znanstveniki s svojimi projekti preskočijo prvo fazo ocenjevanja in se uvrstijo neposredno v »finale«.
Od 881 prijav za sofinanciranje znanstvenega raziskovanja v letu 2017 je tistih, ki so prvo fazo ocenjevanja »preskočili«, kar ena četrtina, opozarjata Urša Opara Krašovec in Marta Klanjšek Gunde, članici komisije za ženske v znanosti, ki deluje pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. »Agencija vztraja pri favoriziranju projektov, ki ni skladno s pravili EU,« pravita. Izračunali sta, da delež projektov, ki se uvrstijo neposredno v drugo fazo ocenjevanja, v Sloveniji z leti celo narašča. Prvo leto, ko je potekal dvofazni postopek, je bilo takšnih projektov le 2,4 odstotka, vsi ostali pa so v tekmo za denar startali z iste startne črte. Letos je delež neposredno uvrščenih v finale že desetkrat večji. Med neposredno uvrščenimi v drugo fazo so letos tisti, ki so že doslej prejemali sredstva za raziskovalne projekte, pa so se jim projekti iztekli. Raziskovalki opozarjata, da imena prijaviteljev, ki imajo neposreden dostop do druge faze, niso javna, zato ni pregleda nad tem, koliko jih je med končnimi prejemniki denarja.
Znanstveni svet ni upošteval priporočil
Dvofazni postopek ocenjevanja na agenciji je že več let pod drobnogledom kritičnih znanstvenikov, zato je o njem lani razpravljala tudi »usmerjevalna skupina«, ki je za agencijo pripravljala prenovo pravil ocenjevanja znanstvenih dosežkov in dodeljevanja denarja za raziskovanje. Skupina je priporočila, naj dvofazno ocenjevanje (torej tudi neposreden prehod v finale ocenjevanja) ukine. »Strokovne službe so bile temu predlogu naklonjene,« priznavajo na agenciji. A priporočilo v nadaljnji obravnavi na znanstvenem svetu ni bilo sprejeto.
Znanstveni svet agencije je od njenega vodstva in strokovnih služb neodvisen organ, ki ga sestavljajo predstavniki znanstvenih ved z univerz in znanstvenih inštitutov. Na sejah sveta vedno sedi tudi direktor agencije József Györkös, ki je vodenje prevzel leta 2014, spornega oziroma premalo transparentnega načina razdeljevanja denarja pa še ni saniral.
Uvedba zgolj enofaznega postopka tako ostaja v seznamu predlogov sprememb za naslednjo različico pravilnika o razdeljevanju denarja. Glavna razloga za to, da je postopek še vedno dvofazen, pa sta bojda dva: če bi bil zgolj enofazen, bi raziskovalci po mnenju znanstvenega sveta porabili »preveč energije za pisanje obsežne prijave«. Tako v prvi fazi napišejo zgolj krajšo prijavo, šele v drugem krogu pa svoj projekt predstavijo obširno in podrobno. Obsežno večtedensko sestavljanje prijav menda ni smiselno zaradi omejenih sredstev (vlada je financiranje znanosti v zadnjih petih letih zmanjšala za kar četrtino), v drugo fazo pa se prebije zgolj manjši del prijavljenih. Drugi pomislek znanstvenega sveta pa je bil, da dvofazne postopke izvaja tudi evropska komisija.
Očitek o privilegiranem dostopu do denarja
Urša Opara Krašovec in Marta Klanjšek Gunde poudarjata, da dvofazni postopek ne sme biti mehanizem za favoriziranje določenih znanstvenikov. Po izračunih Opara-Krašovčeve je enofazni postopek ekonomsko in kadrovsko racionalnejši. »Dvakrat manj bi bilo namreč zasedanj različnih teles, ki odločajo o izboru, poleg tega bi postopek trajal le okoli šest mesecev. Tako pa je treba na rezultate razpisa čakati kar celo leto.« Dvofazni postopek je po njeni oceni manever znanstvenega sveta agencije, s katerim se ohranjajo privilegiji znanstvenikov, ki imajo že vsa leta olajšan dostop do raziskovalnih sredstev. To naj bi potekalo tudi na plečih mladih znanstvenikov.
