V Evropi zavržemo sto milijonov telefonov na leto, po vsem svetu pa vsako leto na odpad roma petdeset milijonov ton elektronskih naprav – računalnikov, televizij, telefonov, hladilnikov Ker so elektronske komponente sestavljene iz vrste redkih in plemenitih kovin, predstavljajo e-odpadki hudo obremenitev za okolje in ljudi. »Evropa in Združene države Amerike tri četrtine vseh elektronskih odpadkov pošiljajo v države tretjega sveta, kjer se plemenite kovine reciklirajo v nekontroliranih in za zdravje nevarnih razmerah,« pravi raziskovalec na Kemijskem inštitutu Nejc Hodnik. »Od izjemno škodljive predelave odpadkov živi več milijonov ljudi. Posledice so že vidne v nekaterih pokrajinah manj razvitih držav.« Predelovanje oziroma raztapljanje kovin poteka pri zelo visokih temperaturah, pri čemer se sproščajo strupeni hlapi, opozarja Hodnik. Delavci v predelovalni industriji v Afriki in Aziji zbolevajo, okolje je onesnaženo.
Hodnik je zato v povezavi z raziskovalnimi kolegi z Inštituta Maxa Plancka v nemškem Düsseldorfu in Kemijskega inštituta iskal kemijsko metodo raztapljanja žlahtnih kovin, ki bi bila, kot pravi, manj umazana. Po dveh letih raziskovanja so minuli petek v reviji Nature Communications objavili odmeven znanstveni članek, v katerem so opisali nov način raztapljanja platine in drugih žlahtnih kovin. »Dosegli smo raztapljanje pri sobni temperaturi z razredčenimi kislinami, postopek pa poteka tudi brez izgub,« se je včeraj nasmejal v pogovoru za Dnevnik. »Skratka, na vseh točkah je naš postopek boljši.« V osnovi gre za povsem nov tip korozije kovin, pri čemer njihova površina izmenično oksidira in se reducira.
Hodnik predvideva, da bi nove postopke razširili na raztapljanje različnih kovin, ki se uporabljajo v elektronskih komponentah, to pa bi lahko Evropi prineslo večjo neodvisnost pri pridobivanju surovin. »Plemenite kovine so ena ključnih komponent pri proizvodnji visokotehnoloških izdelkov, a surovine uvažamo od zunaj,« pojasnjuje. Po njegovem mnenju bi v EU, kjer je veliko govora o krožnem gospodarstvu, z recikliranjem odpadnih plemenitih kovin lahko dosegli večjo surovinsko neodvisnost, obenem pa bi bila industrija bolj okolju prijazna.
»Zdaj so na vrsti ekonomisti, da povedo, kako spremenjene postopke vključiti v predelovalno industrijo,« se nasmehne. Prepričan je, da bi končna cena – ki vključuje transport, okoljske dajatve in obremenitev okolja – morala biti nižja od sedanje.
Trgovanje z odpadnimi elektronskimi napravami je globalno razvejan posel, ki ima več obrazov. Internetni viri navajajo, da so države v razvoju postale elektronsko smetišče. A po drugi strani, da recikliranje oziroma ekstrakcija žlahtnih kovin iz ostankov elektronskih naprav predstavlja tudi »redne zaposlitve« in vir prihodkov za delavce v tretjem svetu.
Poziv državi, naj podpre odlično znanost
Z znanstvenimi kolegi namerava Hodnik kot vodja projekta v prihodnje raziskovanje razširiti na raztapljanje različnih žlahtnih kovin, ki so v uporabi v elektronskih napravah. Pravi, da je kovin več kot trideset vrst. »Upamo, da bomo našli podporo v industriji ali pa nam bo uspelo s prijavo na katerem od večjih evropskih raziskovalnih razpisov,« se zazre v prihodnost.
Pri nadaljnjem raziskovanju nameravajo povezave vzpostaviti še z Institutom Jožefa Stefana ter Inštitutom za kovinske materiale in tehnologije. »Hkrati smo v stiku s fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer bi lahko tudi sodelovali in pri tem izobrazili več študentov za delo na tem perspektivnem področju,« pravi Hodnik.
V nasprotjus historičnimi podobami raziskovalcev, ki so osamljeni v svojih laboratorijih cele noči izvajali poskuse in preračunavali rezultate, sodobni znanstveni preboji niso več mogoči brez širokega sodelovanja več deset ali celo več sto znanstvenikov, pri čemer vsak posameznik opravi le delček raziskav – tistega, za katerega je sam visoko specializiran.Hodnik pa pri tem računa tudi na podporo države. »Brez finančne podpore republiške agencije za raziskovalno dejavnost ARRS ni mogoče zagotoviti stabilne osnove za take projekte,« je zapisal v sporočilu pred svojim včerajšnjim javnim predavanjem na Kemijskem inštitutu, v katerim je predstavil svoje odkritje. »Agencijo, resorno ministrstvo in državo, naprošamo, da bi ustrezno prepoznali in nagradili perspektivnost in prizadevanja uveljavljenih, predvsem pa mlajših raziskovalcev Kemijskega inštituta.«Hodnikov apel je še eden v vrsti pozivov slovenskih znanstvenikov vladi, naj za znanstveno raziskovanje nameni več sredstev, saj raziskovanje – ne glede na posamezne izjemne dosežke – sistemsko stagnira. V zadnjih petih letih se je proračun za znanost zmanjšal za 25 odstotkov, število mladih raziskovalcev pa se je v zadnjih sedmih letih zmanjšalo za polovico.
