Potem ko sta že dva razpisa za predsednika vrhovnega sodišča padla v vodo in ko je že kazalo, da se tudi na tretji razpis ne bo prijavil nihče, so se zadeve obrnile. Čeprav je bil na drugem razpisu neuspešen, ker ni dobil podpore sodnega sveta, se je na tretji razpis vnovič prijavil sodnik civilnega oddelka vrhovnega sodišča Rudi Štravs, kandidaturo pa je na tretjem razpisu nepričakovano oddal tudi sodnik kazenskega oddelka vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Kot je pojasnil ob prijavi na razpis, se je za kandidaturo odločil tudi zato, ker so ga k temu spodbujali nekateri kolegi sodniki. Ti so mu včeraj na občnem zboru namenili tudi več glasov kot Štravsu. Za Florjančiča je glasovalo 16 sodnikov, za Štravsa pa deset.
V prvem krogu sta oba kandidata dobila podporo občne seje, zato so glasovali o tem, kateremu kandidatu dati prednost. »V drugem krogu glasovanja je občna seja dala prednost vrhovnemu sodniku Damijanu Florjančiču. Podpredsednica vrhovnega sodišča bo o rezultatu glasovanja obvestila ministra za pravosodje, ki bo nadaljeval postopek izbire s pridobitvijo mnenja sodnega sveta,« so včeraj sporočili z vrhovnega sodišča.
Florjančič pričakuje tudi nadaljnjo podporo
»Menim, da sem jih prepričal s svojim programom in s svojim dosedanjim delom na vrhovnem sodišču, kot tudi pred tem,« je pojasnil Florjančič in dodal, da upa, da bo dobil tudi ustrezno podporo v nadaljnjem postopku. »Moj program je še naprej predmet presoje v kandidacijskem postopku, zato ocenjujem, da se morajo o njem najprej seznaniti in o njem odločati pristojni organi v tem postopku,« pa je odgovoril na vprašanje, ali nam lahko razkrije, v katero smer bi se po njegovem mnenju moralo razvijati slovensko sodstvo.
Na prejšnjem razpisu, na katerega sta se prijavila Rudi Štravs in Vladimir Horvat, sodni svet ni dal zadostne podpore nobenemu od dveh kandidatov, ker se po njihovem mnenju v svojih programih nista dovolj osredotočila na delovanje nižjih sodišč. Predsednik sodnega sveta Marko Novak je takrat pojasnil, da sta bila programa obeh kandidatov bolj usmerjena v izboljšanje dela vrhovnega sodišča, medtem ko so člane sodnega sveta bolj zanimali pogledi na delovanje sodišč prve stopnje. Rudi Štravs zadev tudi tokrat ni želel komentirati, dokler se postopek ne zaključi.
Ko se bo sodni svet tudi tokrat izrekel o kandidatih, se bo pravosodni minister Goran Klemenčič odločil, ali bo katerega izmed njiju predlagal v imenovanje državnemu zboru. Ker se s postopki pri imenovanju predsednika vrhovnega sodišča rado zapleta, Klemenčič razmišlja tudi o tem, da bi v imenovanje v državni zbor poslal tudi kandidata, ki ne bi dobil podpore vse stroke, torej kolegov sodnikov ali sodnega sveta. V parlamentu naj bi glede na razmerje sil imel več možnosti prav Florjančič, za katerega velja, da bo najbrž nadaljeval delo dosedanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše.
