Na tretji razpis za mesto predsednika vrhovnega sodišča sta se prijavila vrhovni sodnik civilnega oddelka vrhovnega sodišča Rudi Štravs in vrhovni sodnik kazenskega oddelka vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.
Štravs je neuspešno kandidiral na drugem razpisu konec junija, ko je sicer dobil podporo kolegov sodnikov, vendar so mu podporo odrekli člani sodnega sveta. Kakšen program je oddal tokrat in ali pričakuje, da mu bo zdaj uspelo dobiti tudi podporo sodnega sveta, Štravs ni razkril. O tem, v kakšno smer bi se moralo razvijati slovensko sodstvo, za zdaj ne želi javno govoriti niti Florjančič. »S svojim videnjem nadaljnjega delovanja slovenskega sodstva želim najprej seznaniti pristojne odločevalce v postopku kandidature,« nam je pojasnil. Na vprašanje, zakaj se ni prijavil že na prejšnja dva razpisa in kaj je tokrat pretehtalo, ni izrecno odgovoril, pojasnil pa je, da se je za kandidaturo odločil po tehtnem premisleku, h kandidaturi pa so ga spodbujali tudi nekateri kolegi vrhovni sodniki.
Florjančič z več možnostmi?
Oba kandidata, Štravs in Florjančič, imata za sabo uspešno sodniško pot, ki ju je pripeljala do mesta vrhovnega sodnika, poznavalci pa več možnosti za predsedniško mesto pripisujejo Florjančiču, saj naj bi nadaljeval delo sedanjega predsednika Branka Masleše in imel več možnosti za izvolitev v državnem zboru. Štravs se je medijsko izpostavil pred šestimi leti, ko so Masleši očitali, da je nasprotoval osamosvojitvi in bil navdušen nad JLA; po Štravsovih besedah pa naj bi bil Masleša leta 1984 navdušen nad ustrelitvijo prebežnika na meji.
Ime Damijana Florjančiča je v javnosti v zadnjem času bolj znano zato, ker je leta 2014 sodeloval v senatu, ki je v zadevi Patria zavrnil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil takrat še pravnomočno obsojeni Janez Janša. Florjančiča je v senat imenoval Masleša, potem ko je sodnica Barbara Zobec sporočila razloge, zaradi katerih ni mogla sodelovati na seji. S Florjančičem naj bi Masleša dobil še enega podpornika in Janševi zahtevi niso ugodili. Sodbo je pozneje razveljavilo šele ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da so bile Janezu Janši, Tonetu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču kršene človekove pravice.
O kandidatih se bodo zdaj znova najprej izrekli kolegi vrhovni sodniki, nato pa še člani sodnega sveta. Pravosodni minister Goran Klemenčič se bo nato odločil, katerega kandidata, če sploh katerega, bo predlagal v imenovanje poslancem v državnem zboru. Ker se s postopki rado zapleta, je pravosodni minister že sporočil, da razmišlja tudi o tem, da bi v imenovanje v državni zbor morda poslal tudi kandidata, ki ne bo dobil podpore vse stroke, torej kolegov sodnikov ali sodnega sveta. Do imenovanja novega predsednika bo sodišče začasno vodila sedanja podpredsednica Nina Betetto.
