Sodnik civilnega oddelka na vrhovnem sodišču Rudi Štravs nam je včeraj zvečer potrdil, da se je znova prijavil za položaj predsednika vrhovnega sodišča. O razlogih javno ni želel govoriti, sporočil pa je, da jih je navedel v prijavi. Potem ko je še v petek kazalo, da se na tretji razpis ne bo prijavil nihče in da bo treba predsednika iskati še s četrtim razpisom, bodo imeli vrhovni sodniki, člani sodnega sveta in pravosodni minister Goran Klemenčič zdaj na voljo vsaj enega kandidata.
Rudi Štravs se je skupaj s kolegom Vladimirjem Horvatom prijavil že na prejšnji razpis in dobil podporo kolegov in kolegic, vendar nato ni dobil podpore članov sodnega sveta. Zato se je minister Goran Klemenčič odločil, da ponovi razpis. Ker se dosedanjemu predsedniku Branku Masleši 23. novembra izteče mandat, bodo sodniki na jutrišnji seji odločali, ali naj do imenovanja novega predsednika vrhovno sodišče začasno vodi Nina Betetto.
Ali bo Rudiju Štravsu tokrat uspelo prepričati člane sodnega sveta, ni jasno, nazadnje ne on ne Horvat nista dobila zadostnega števila njihovih glasov zato, ker se nista dovolj jasno opredelila do tega, kako naj bi pod njunim vodstvom delovala tudi mreža nižjih sodišč in ne samo vrhovnega.
Zapleti z iskanjem prvega človeka sodne veje oblasti so v samostojni Sloveniji prej pravilo kot izjema. Na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič, pojasnjujejo, da je razlogov za to več. Mednje gotovo spada postopek, v katerem sodeluje veliko posameznikov in institucij, kjer se prepletajo osebni, strokovni in politični interesi. »Tak postopek, ki na papirju sicer deluje kot zgleden sistem zavor in ravnovesij med različnimi vejami oblasti, se pogosto sprevrže v osebno in politično obračunavanje ter izpostavljanje posameznikov, kar smo videli že vsaj pri treh kandidaturah v zadnjih dvajsetih letih,« pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu.
Tam še poudarjajo, da je zanje nadvse pomembno, da sodstvo čim prej dobi uradnega predsednika, saj potrebujejo polnopravnega sogovornika pri reformah, ki so že v pripravi. »Krepitev zaupanja javnosti in statusa samostojne tretje veje je za sodstvo pomemben izziv, zato je pomembno, da je izbrana oseba, ki bo uživala največje možno zaupanje oziroma podporo med kolegi vrhovnimi sodniki in v sodnem svetu. Če te podpore ne bo mogoče doseči, tudi minister ne bo več vztrajal pri stališču, da v nadaljnji politični postopek izbire v državnem zboru pošlje kandidata, ki bo imel podporo obeh omenjenih organov,« so sporočili s pravosodnega ministrstva. Ali to pomeni, da bi tokrat državnemu zboru predlagal Štravsa, čeprav znova ne bi dobil podpore sodnega sveta, ni jasno. Zadnjo besedo pa imajo poslanci.
Minimalno možnost, da se bo prijavil, sicer še vedno dopušča tudi vrhovni sodnik Miodrag Đorđević, ki se je pred šestimi leti že potegoval za predsedniško mesto, vendar ni dobil niti podpore kolegov niti sodnega sveta.
