»Ne pristajamo na podaljšanje odprave varčevalnih ukrepov in zahtevamo, da se vsi sprostijo s 1. januarjem prihodnje leto, ob tem pa vztrajamo pri odpravi plačnih anomalij do konca marca 2017. Če bi se vlada odločila za interventni zakon, bomo pozvali vse javne uslužbence k splošni stavki.« Tako je po vladnem podpisu sporazuma s Fidesom nove zahteve sindikatov javnega sektorja včeraj strnil predsednik Pergama ter vodja ene od dveh pogajalskih skupin in predsednik Pergama Jakob Počivavšek.
»Po podpisu sporazuma s Fidesom so dosedanja pogajanja postala klinično mrtva, zato začenjamo teči nov krog pod drugačnimi pogoji,« je dejal predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. »Če se najde denar za eno skupino, ga je očitno dovolj tudi za druge,« je opozoril.
Vlada bi dogovor v tednu ali dveh
Večina triurnega sestanka je bila namenjena podrobnostim dogovora z zdravniki, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa sindikatov ni prepričala. »Znova smo poslušali že slišane izjave s televizije. Na številna konkretna vprašanja pa ni znala najti odgovora,« je povedal Počivavšek.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po pogajanjih povedal, da je od sindikatov pričakoval več kooperativnosti. Vladna pogajalska stran novega predloga včeraj ni ponudila, saj so po ministrovih pojasnilih sindikatom želeli najprej prisluhniti. Z zahtevami sindikatov bodo zdaj seznanili vlado, kakšen bo njen odziv, pa naj bi bilo znano v kratkem. Vlada si po Koprivnikarjevih besedah želi, da bi dogovor s sindikati dosegli v tednu ali dveh, saj jih preganja rok, do katerega morajo v državni zbor prinesti zakonske predloge.
Minister Koprivnikar je včeraj povedal, da so se pripravljeni pogajati naprej, tudi s približevanjem, o tem, koliko manevrskega prostora je na voljo, pa ni želel špekulirati. Na vprašanje, kako bo vlada ravnala, če dogovora ne bo, je odgovoril, da se bodo o tem odločali, ko bodo izčrpane vse možnosti za pogovore.
Če bodo sindikati vztrajali pri sedanjih zahtevah, ni pričakovati drugega kot interventni zakon. Popolna odprava vseh še preostalih varčevalnih ukrepov, ki med drugim zajemajo odmrznitev usklajevanja plač in izplačila delovne uspešnosti, ter zvišanje regresa in premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja bi namreč po oceni vlade povzročila za kar 215 milijonov evrov izdatkov. Odprava anomalij pri najslabše plačanih javnih uslužbencih v plačni skupini J, kamor sodi različno pomožno in spremljevalno osebje, pa bi po izračunih sindikatov znašala okoli 28 milijonov evrov.
