Tudi drugi sindikati v zdravstvu za svoje člane zahtevajo nagrade za skrajševanje čakalnih dob in zavzeto delo, s katerimi se zdravnikom obetajo do petino višji dohodki.
»Pri odpravi čakalnih dob sodeluje celoten tim. Ne povečajo se le obremenitve zdravnikov, ampak tudi radioloških inženirjev, medicinskih sester, inštrumentark… Zahtevali bomo, da se njihove obremenitve ovrednotijo po enakem principu kot za zdravnike,« je napovedal predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonko Vukadinovič. Prav tako pričakujejo uveljavljanje standardov in normativov, ki bodo primeren tempo dela določali tudi za druge stroke. Če jim v vladi ne bodo prisluhnili, se obeta stavka.
Samoumevno je, da ne more en član tima dobiti nagrade, drugi pa izviseti, se strinja Jelka Mlakar, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi. »Zdravnikom njihove dosežke seveda privoščimo. Pričakujemo pa, da se bodo dosedanji dogovori o urejanju zakonodaje in kadrovskih normativov za medicinske sestre uresničili. Prav tako je treba popravljati krivice, ki so doletele srednje medicinske sestre. Če zaveze ne bodo uresničene, nam ne bo preostalo drugega kot zaostrovanje in stavka,« napoveduje Mlakarjeva.
Enako obravnavo, kot so je bili deležni zdravniki, pričakujejo tudi zunaj zdravstva. »Sindikati smo glede morebitnih nadaljnjih pogajanj deloma že oblikovali nova pogajalska izhodišča, dokončno pa jih bomo sprejeli na skupnem sestanku obeh pogajalskih skupin predvidoma v ponedeljek. O njih še ne želim govoriti konkretno, bo pa ena od zahtev gotovo ta, da je treba vse javne uslužbence obravnavati enako, tudi glede na finančne posledice,« je povedal vodja ene od dveh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek in dodal, da vabila na nadaljevanje pogajanj doslej še niso prejeli. Če dogovora z vlado ne bo, pa bodo, kot je dejal, absolutno nasprotovali enostranskim posegom vlade oziroma interventnemu zakonu. »Večina sindikatov je že oblikovala stavkovne odbore. Jasno je, da bomo skušali interventne ukrepe preprečiti z vsemi sindikalnimi aktivnostmi,« je napovedal Počivavšek.
Vladi bodo tudi sami izstavili zahteve, podobne tistim, s katerimi je uspelo zdravnikom, napoveduje Branimir Štrukelj, vodja drugega dela sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik šolskega sindikata Sviz. Do 15. decembra, ko naj bi bil parafiran aneks k sporazumu z zdravniki, se po oceni Sviza sicer ni smiselno pogajati. »Sporazum s Fidesom, ki predvideva znatna zvišanja plač zdravnikov, predstavlja pomemben premik v plačnem sistemu, zato je treba počakati, kako bo ta premik realiziran.« Ker bo dogovor z zdravniki po oceni Sviza vplival tudi na plače visokošolskih učiteljev, ob tem pa je v njem »tudi nekaj določb, ki zdravnike izločujejo iz enotnega plačnega sistema«, je treba po Štrukljevih besedah zadevo pred končnimi odločitvami dobro premisliti. Štrukelj je (nekoliko sarkastično) ocenil še, da je glede na sporazum z zdravniki sredstev za izboljšanje plač očitno dovolj in da je dogovor o višjih plačah za vse javne uslužbence torej mogoč. id, nk
