Čeprav so sindikati in vlada že leto po uvedbi plačne reforme iz leta 2008 v plačni skupini J ugotovili številne anomalije in v medsebojnih dogovorih vsako leto sklepali nove zaveze (prvi je kot končni datum za zaključek usklajevanj določil 1. maj 2010), se od takrat ni zgodilo nič, opozarja Darja Vrečko, predsednica lani ustanovljenega Sindikata uslužbencev plačne skupine J (SUPSJ), ki za nastale razmere krivi predvsem glavne sindikate. »Verjeli smo, da se bodo v sklopu pogajanj za pravice zaposlenih v svoji dejavnosti borili tudi za nas, spremljevalne poklice. Žal se je sčasoma pokazalo, da so ti sindikati poskrbeli zgolj za poklice in delovna mesta, ki za njih pomenijo jedro in večino članstva, uslužbenci plačne skupine J pa smo bili v svojih zahtevah in predlogih vedno prezrti, vedno potisnjeni v ozadje,« pravi Vrečkova.
V zadnjih dneh so se zadeve vendarle začele premikati. Vlada je v pogajanjih o plačah v javnem sektorju za plačno skupino J ponudila 10 milijonov evrov, sindikalna stran pa v svojem protipredlogu zahteva 28 milijonov evrov.Za odpravo anomalij v vsej plačni skupini J to ni dovolj, je pa zagotovo napredek, ki je nastal tudi po zaslugi našega sindikata. Vse več ljudi prepoznava in podpira rešitev problemov v plačni skupini J. Po naši oceni bi za odpravo osnovnih težav potrebovali okoli 20 milijonov evrov, za vse anomalije pa od 45 do 50 milijonov evrov.
Kaj pa če boste tudi v teh pogajanjih izviseli? Dogovor ministrstva za zdravje z zdravniki je namreč še bolj razvnel napetosti v drugih sindikatih.Osebno menim, da je vlada tokrat pripravljena na reševanje naših težav. Tudi zato, ker lahko teh 40.000 zaposlenih usodno vpliva na usodo na bližajočih se volitvah.
Kakšne sploh so te anomalije, ki bi jih morali odpraviti?Številna delovna mesta so zaradi nerazumljivih napak pri vrednotenju ob plačni reformi in uvedbi enotnega plačnega sistema v letu 2008 uvrščena nižje od 16. plačnega razreda, ki omogoča minimalno plačo. Čistilka na primer je ob prvi zaposlitvi uvrščena v 6. plačni razred s 557 evri bruto plače, kar pomeni, da ji mora država do minimalne plače doplačevati 233,5 evra. Hišnik z 39 leti delovne dobe prejema 733 evrov bruto, kuhar s 16 leti delovne dobe pa zasluži 34 evrov nad minimalno plačo.
Kako je po vašem mogoče, da se ta zadeva ni uredila že vse od prvega dogovora o odpravi anomalij v letu 2009?Glavni krivec za nastalo situacijo so po našem mnenju reprezentativni sindikati s SVIZ na čelu. Že prvi dogovor iz leta 2009 je določil, da se bodo sindikati javnega sektorja takoj začeli pogajati in usklajevati o spremembah plačnega sistema, zlasti za delovna mesta v plačni skupini J. Tega kljub dogovorjenemu niso storili. Tudi vsi nadaljnji dogovori so jasno pokazali, da reprezentativni sindikati niso imeli nikakršnega interesa za odpravo krivic v plačni skupini J. Dosegali so številne ugodnosti nekaterim boljše plačanim poklicem, na primer pri napredovanju učiteljev za 13 plačnih razredov, čeprav zakon napredovanja omejuje na deset, medtem ko so po drugi strani v dogovoru za leta 2012–2014 pristali na to, da se vsem zaposlenim v javnem sektorju znižajo plače za 8 odstotkov. Predlogu reprezentativnih sindikatov, da se plače enotno znižajo vsem, tudi tistim z najnižjo plačo, se je čudilo tudi ministrstvo samo.
Kako pa ocenjujete pristop vlad do problema plačne skupine J? Je katera pokazala kaj več interesa?Vsaka vlada se lahko do interesa določene skupine opredeli, ko ji nasprotna stran, torej sindikati, to transparentno predstavi, argumentira in predlaga rešitve. Če sindikati javnega sektorja vladi iz leta v leto predlagajo prestavitev odprave anomalij za določen čas in to ponavljajo že osem let, ob tem pa ne znajo ali ne želijo podati analize stanja, ne znajo ali ne želijo analizirati težav in seveda tudi ne predlagajo konkretnih rešitev za skupino J, potem je zelo težko ocenjevati, kakšen bi bil interes vlade. Menim, da bi interes bil, če bi plačno skupino J za pogajalsko mizo zastopali ljudje, ki jim je za skupino J dejansko tudi mar.
Zaradi nezadovoljstva z zastopanjem reprezentativnih sindikatov ste ustanovili svoj sindikat. Zakaj menite, da boste tako dosegli več?Ko preteče dovolj časa in poslušaš vsako leto enake obljube, ti postane jasno, da se stvari same od sebe ne bodo spremenile. Uslužbenci plačne skupine J se ne moremo boriti za svoje pravice, zagotoviti odprave kršitev iz preteklosti, se rešiti odvisnosti od pogajalcev z vlado in si izboriti lepše prihodnost, če smo po koščkih razdeljeni v različne sindikate. V teh sindikatih predstavljamo manjšinski del. Da bi lahko dosegli spremembe, je moral nastati enoten sindikat.
Vendar se vaš sindikat sploh ne more pogajati, ker ni reprezentativen, poleg tega se Konfederacija svobodnih sindikatov (KSS), kamor ste se vključili, ni želela vključiti v nobeno od dveh pogajalskih skupin in je tako iz pogajanj izključena.Članstvo v konfederaciji KSS nam je olajšalo nekatere formalne postopke, ki jih mora sindikat izvesti in izpolniti ob začetku svojega delovanja, vendar so naše trenutne aktivnosti usmerjenje v ozaveščanje uslužbencev plačne skupine J o pomembnosti združevanja v skupni sindikat. Za reprezentativnost v dejavnosti in aktiven vstop v pogajanja z vlado moramo pod eno streho združiti 15 odstotkov uslužbencev plačne skupine J, kar pomeni, da potrebujemo 6000 članov. Zavedamo se, da je pred nami zahtevna naloga in da smo še daleč od cilja. Kljub našemu kratkemu času delovanja, sindikat smo ustanovili julija 2015, že presegamo število članov v številnih poklicnih sindikatih, ki so zaradi svoje ozke usmeritve pridobili status reprezentativnosti, vendar pa smo se mi odločili za zastopanje celotne skupine J. Čeprav je to veliko teže, menimo, da so za odpravo velikih krivic potrebni tudi veliki načrti.
Medtem ko se vlada in reprezentativni sindikati o načinu odprave anomalij niso še niti začeli pogajati, ste vi menda že pripravili svoj predlog.Da. Verjetno smo edini sindikat, ki ima dejansko v celoti pripravljena gradiva, analize konkretnih primerov in predloge, kako ljudem v plačni skupini J zagotoviti dostojno življenje in pošteno plačilo za pošteno delo. Po našem mnenju je trenutni proces odprave anomalij nesmiseln. Razlog je v tem, da je veliko delovnih mest uvrščenih pod minimalno plačo, kar v praksi pomeni, da je določitev razmika med njimi zgolj na papirju. Da bi se lahko odprave anomalij lotili odgovorno, je treba najprej postaviti temelje, ki so pravilni, pravični in zakoniti. To bi pomenilo, da se vse poklice, ki so danes umeščeni do 16. plačnega razreda, poenoti v izhodiščni 16. plačni razred. Poklici s IV. stopnjo izobrazbe bi imeli kot izhodišče 19. plačni razred, V. stopnja izobrazbe 23., VI. stopnja 27. in VII. stopnja 30. plačni razred. Nato bi se določilo čim krajše časovno obdobje, v katerem bi se poklice med 16. in 30. plačnim razredom pravilno umestilo.
Na novo bi morali urediti tudi napredovanja. Vsem, ki so zdaj umeščeni pod 16. plačni razred, pa še niso napredovali nad 16. plačni razred, bi morali pridobljena napredovanja razveljaviti in z novo umestitvijo uvesti tudi nova napredovalna obdobja za deset let dela bi dodali en plačni razred, za 20 let dva, za 30 let pa 3 plačne razrede.
Ste te predloge že posredovali vladi?Ker se je konfederacija KSS izločila iz pogajanj predlogov, formalno ne moremo posredovati vladi. Na vlado se lahko obračamo le z odprtimi pismi, ponudbami za sodelovanje Bomo pa veseli vsake možnosti, ponujene roke ali predloga, ki bo omogočil, da bi vsebine naših predlogov upoštevala vlada ali sindikati.
Vse več je zahtev po izstopu iz enotnega plačnega sistema. Kakšno je o tem vaše stališče?Po našem mnenju lahko enotni plačni sistem ob odpravi anomalij in nekaterih korekcijah ostane. Tudi če ga bomo vzpostavljali na novo, mora slediti temeljnemu načelu zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa enako plačilo za enako ali primerljivo delo.
