Na dvoriščih komunalnih podjetij se je spet, že šesto leto zapored, začela kopičiti odpadna embalaža. Ker podjetje Interseroh sploh noče več prevzemati teh odpadkov in so tudi preostale družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) po pojasnilih komunal občutno znižale svoje prevzemne količine, na odvoz čaka že več kot 4500 ton nenadzorovano in nepravilno nagrmadenih odpadkov. »Skladiščeno embalažo raznaša veter, ob padavinah pa komunalna podjetja težko zagotavljajo nadzorovano odvajanje izcednih vod iz nje. Ta improvizirana skladišča nimajo okoljevarstvenih dovoljenj. Neupravičene stroške komunalnih podjetij s skladiščenjem in omejevanjem škodnih vplivov pa bodo morali kriti občani, čeprav so DROE od podjetij, ki dajejo embalažo na trg, že prejele plačilo za primerno obdelavo odpadne embalaže,« opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije Sebastijan Zupanc.
Dvomljivi podatki pri kar 168 podjetjih
Čeprav teče zadnji mesec letošnjega leta, ministrstvo za okolje in prostor oziroma vlada še vedno nista določila deležev odpadne embalaže, ki jih mora glede na zastopana podjetja letos prevzeti vsaka od DROE. Po prijavi ene od teh družb (na ministrstvu nočejo izdati, katere, Interseroh pa po zagotovilih direktorice Darje Figelj to ni bil) namreč ministrstvo še vedno preverja, ali prijavljeni podatki o količinah izdane embalaže in o pogodbah med zavezanci in DROE držijo. »Pri primerjavi podatkov, ki so jih posredovali finančna uprava in vse DROE, je ministrstvo neskladja ugotovilo pri 168 osebah. Vse smo zaprosili za pojasnila oziroma ustrezna dokazila. Zaradi neodzivnosti ali ugotovljenih kršitev smo 17 primerov posredovali na inšpektorat za okolje in prostor oziroma na finančno upravo. Postopek preverjanja je končan za 166 oseb, dva inšpekcijska postopka še tečeta,« so sporočili z ministrstva in dodali, da bodo vladno gradivo pripravili takoj po koncu vseh postopkov. Toda komunale se že šibijo pod kupi smeti, v podjetju Interseroh pa zatrjujejo, da so svoje zaveze več kot izpolnili, saj so glede na podatke za leto 2015 prevzeli za deset odstotkov več odpadne embalaže, kot bi morali. »Ta količina dodatno pobrane embalaže za Interseroh pomeni strošek, ki ga nosi podjetje samo. Sistem ne predvideva poračuna med DROE, da bi na primer tiste družbe, ki so prevzele manj odpadne embalaže, kot bi skladno s svojim deležem morale, stroške poravnale družbam, ki so pobrale preveč,« pojasnjuje Figljeva.
Ministrstvo bo ukrepalo prihodnje leto
Zupanc takšne trditve zavrača. »Po navedbah Interseroha bi lahko sklepali, da komunalna podjetja 'šikanirajo' izključno družbo Interseroh in ji namenoma predajajo več embalaže, kot znaša njihov delež. To pa, kot vemo, ni niti res niti mogoče. Po moji oceni je glavni problem v tem, da Interseroh svoje obveznosti interpretira na način: 'za kolikor ton imamo podpisanih pogodb z zavezanci, toliko ton embalaže bomo prevzeli od komunalnih podjetij'. Vendar zakonodaja ne govori o količinah, pač pa o deležih, ki lahko presežejo ali pa tudi ne dosežejo količin v pogodbah,« poudarja Zupanc. In napoveduje javni protestni shod »komunalcev«, če ministrstvo takoj ne poskrbi za odstranitev nakopičene odpadne embalaže in uredi zakonodaje tako, da bo sistem v praksi deloval.
In ministrstvo? »Uredba določa, da je treba ločeno zbrano odpadno embalažo redno prevzemati od zbirateljev. Določeno je tudi, da lahko skladiščenje pri zbiratelju traja največ sedem dni, v nasprotnem primeru nosi vse s tem povezane stroške DROE,« so si roke umili na ministrstvu. In dodali, da bodo spremembe zakonodaje predstavili predvidoma prihodnje leto.
