Z varčevanjem pri stanovanjskih stroških slovenska gospodinjstva ne prihranijo nujno veliko. Dejansko porabljena energija na položnici za elektriko predstavlja manj kot 40 odstotkov računa, vse drugo so dajatve in stroški omrežja. Enako je s položnicami za vodo. Zaradi prenove stanovanja našega bralca pol meseca ni bilo v stanovanju, toda na svojem mesečnem obračunu spremembe skoraj ni občutil. Plačal je 18 evrov, od tega zgolj 3,5 evra za dejansko porabljeno vodo. Oziroma 7 evrov, če upoštevamo še stroške za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Preostanek, več kot 60 odstotkov vsote, so tudi na računu za vodo predstavljale omrežnine in dajatve.
Enaka cena za poln ali prazen zabojnik
Pri odpadkih so dejansko pridelane količine še manj pomembne, saj nobeno komunalno podjetje v državi kljub tej možnosti ne tehta odpadkov posameznega gospodinjstva. »Že poldrugo leto mi zaračunavajo odvoz preostanka odpadkov, na njihovo zahtevo sem morala kupiti tudi zabojnik zanje, čeprav teh odpadkov sploh nimam in je zabojnik ves čas prazen. Ker zelo pazim, da pridelam čim manj odpadkov, pri komunali vsako leto kupim in oddam največ dve rumeni vrečki za odpadno plastiko in embalažo, biološke odpadke pa tako in tako odlagam na lastnem kompostniku,« pripoveduje bralka iz Pomurja. A mora kljub temu vsak mesec odšteti okoli 7 evrov za zbiranje, obdelavo in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov.
Toliko ji namreč zaračunajo za 60-litrski zabojnik, pa naj bo ta poln ali prazen. »Polovica računa za komunalne storitve odpade na smeti,« se pritožuje tudi bralec iz dolenjske prestolnice in obenem opozarja, da mu za povrh komunala storitve zaračunava nezakonito. Za odpadke v enostanovanjski hiši namreč plačuje po osebi, čeprav na ministrstvu za okolje in prostor trdijo, da to ni dovoljeno.
Kot pojasnjujejo, vladna uredba dovoljuje tehtanje odpadkov neposredno pri uporabniku in zaračunavanje storitev glede na dejansko maso predanih odpadkov. Če tega ni, lahko komunalno podjetje opravljeno storitev posameznemu uporabniku zaračuna samo po velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke oziroma za biološke odpadke in po številu odvozov, nikakor pa ne po številu oseb, površini stanovanja, površini poslovnega prostora, številu nočitev ali celo številu odlaganj v zabojnik. Kljub temu ministrstvo v takšnih primerih tako kot očitno občine ne ukrepa.
Neupravičene podražitve
Ker je z zamrznitvijo cen vlada več let skrbela, da ni prihajalo do podražitev komunalnih storitev, protestov gospodinjstev dolgo ni bilo slišati. Toda z novo zakonodajo in s sprostitvijo cen leta 2013 so začela komunalna podjetja te dvigovati, za dodatne podražitve na položnicah pa zdaj skrbijo še iztekajoče se investicije v gradnjo in prenovo komunalne infrastrukture s pomočjo evropskega denarja.
Zaradi velike možnosti, da bo nova uredba o metodologiji določanja cen prinesla neupravičene podražitve komunalnih storitev, je takratni predsednik računskega sodišča Igor Šoltes še pred njeno uveljavitvijo leta 2013 vlado pozval k ponovni zamrznitvi cen in primernejši ureditvi področja. Kot je takrat opozarjal, je namreč nova uredba prinesla sprostitev cen, ni pa določila, kolikšni so upravičeni stroški izvajanja dejavnosti. Ob tem je Šoltes poudaril, da niti ministrstvo niti občine nimajo zadostnih in usposobljenih kadrov za izvajanje nadzora nad izračuni cen, ki jih pripravljajo komunalna podjetja. Potrjevanje teh izračunov na občinskih svetih je tako tudi po naših informacijah bolj stvar politične kot strokovne razprave.
Dragi računi za »poceni« denar
Zdaj je računsko sodišče s še povsem svežo revizijo načrtovanja in gradnje vodovoda v Pomurju uradno potrdilo tudi ocene in namige, da so tako okoljsko ministrstvo kot občine neučinkovito načrtovale in vodile tudi investicije v gradnjo in prenovo vodovodov, kanalizacijskih sistemov in druge komunalne infrastrukture s pomočjo evropskega denarja. Ugotovitev računskega sodišča v primeru pomurskega vodovoda, da nihče – niti država niti vpletene občine – ni mislil na občane in na to, koliko višje položnice za vodo bodo morali plačevati zaradi časovnih zamud ter organizacijsko in finančno slabo vodene gradnje novega pomurskega vodovoda, žal za marsikoga ni presenetljiva.
