Prek javnih razpisov se v Sloveniji razdeli več deset milijonov evrov subvencij na leto. Pogosto prejemniki nepovratnih sredstev ne porabijo na dogovorjeni način in zastavljenih ciljev še zdaleč ne dosegajo. Za to pa je velikokrat kriva država sama.
Računsko sodišče je pred meseci ugotovilo, da nadzor nad doseganjem pogodbenih zahtev po koncu financiranja na podlagi javnih razpisov ni bil učinkovit. Natančneje, nadzor je bil vzpostavljen le do izplačila sredstev, ne pa pri doseganju pogodbenih ciljev po koncu financiranja. Pod drobnogledom državnih revizorjev je bilo podeljevanje nepovratnih sredstev na podlagi javnih razpisov v Pomurju, Posočju in Pokolpju od leta 2007 do 2014. Do leta 2012 je bilo področje regionalnega razvoja v pristojnosti Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SLVR), od takrat pa zanj skrbi ministrstvo za gospodarstvo.
Odsotnost nadzora na terenu
Po opozorilih računskega sodišča pod vodstvom predsednika Tomaža Vesela v registru službe vlade oziroma ministrstva niso bila opredeljena tveganja in kontrole na kraju glede izvajanja nadzora nad doseganjem pogodbenih zahtev po koncu financiranja in do izteka pogodbenih obveznosti prejemnika sredstev. Zato obstaja tveganje, da gospodarsko ministrstvo ne zahteva vračila sredstev od prejemnikov zaradi prenehanja podjetja pred iztekom pogodbenih obveznosti.
Poleg tega ni bil ustrezno zasnovan niti sistem nadzora, saj prejemnikom sredstev ni bilo treba poročati celotno obdobje do izteka pogodbenih obveznosti. Takšnih primerov je bilo več kot tri četrtine. Še več, le desetina prejemnikov, ki niso predložili letnih poročil o izvajanju ukrepov, je bila pozvana k njihovi predložitvi. Čeprav je bil s pogodbami določen način ukrepanja v primeru kršitve pogodbenih zahtev, so na gospodarskem ministrstvu spremljali izpolnjevanje obveznosti le pri slabi tretjini prejemnikov, ki jih je pregledalo računsko sodišče. Prav tako so bili le pri slabi tretjini izvedenih javnih razpisov v pogodbah določeni instrumenti finančnih zavarovanj. Celotna realizacija revidiranih javnih razpisov je znašala 22,3 milijona evrov, izpolnitev pogodbenih obveznosti pa je bila ustrezno zavarovana samo na javnem razpisu, katerega realizacija je znašala slabih pet milijonov evrov.
Prejemniki sredstev, pri katerih so na gospodarskem ministrstvu odkrili kršitev pogodbe, so skupaj dobili 1,13 milijona evrov. Toda ker na ministrstvu niso ustrezno nadzorovali izvajanja pogodb, niso razpolagali s podatki o tem, ali so prejemniki sredstev, ki so skupaj prejeli 3,75 milijona evrov, izpolnili pogodbene zahteve. Zato kršitve pogodbenih obveznosti znašajo skupaj 4,9 milijona evrov, so opozorili na računskem sodišču. Prejemniki sredstev so se zavezali, da bodo skupaj ustvarili 152 delovnih mest, dejansko pa so jih 51.
Po pojasnilih ministrstva za gospodarstvo so računskemu sodišču poslali odzivno poročilo, v katerem je ugotovljeno, da so ukrepi zadovoljivi. Pri tem so poudarili, da so pri letošnjih javnih razpisih v celoti upoštevali vse ugotovitve in priporočila. S sprejetimi navodili o izvajanju skrbništva pogodb nameravajo sproti ukrepati v primerih, ko bo realizacija sofinanciranega projekta odstopala od pogodbenih obveznosti, podrobneje pa so določili tudi izvajanje nadzora na terenu in s tem povečali ustreznost nadzora nad izvajanjem pogodbenih določil.
O ukrepih se na ministrstvu še odločajo
Na vprašanje, koliko prejemnikov sredstev, ki jih je v reviziji obravnavalo računsko sodišče, je v roku izpolnilo vse obveznosti, koliko terjatev bi moralo vzpostaviti zaradi odkritih nepravilnosti in koliko jih je dejansko vzpostavilo ter koliko terjatev je odpisalo, na gospodarskem ministrstvu niso konkretno odgovorili. Pojasnili pa so, da so vse prejemnike sredstev pozvali k posredovanju poročila. Razen tistih, ki so končali v stečaju oziroma so izbrisani iz registra, so se vsi odzvali. Na podlagi prejetih poročil in spremljanja rezultatov se bodo na ministrstvu za gospodarstvo odločili o ukrepih.
»Pri odločanju bomo preučili dejavnike, kot so upravičeni in argumentirani razlogi za neizpolnjevanje pogodbenih zahtev, v kakšnem obsegu pogodbene zahteve niso bile uresničene, ali obstaja verjetnost, da se bodo pogodbene zahteve izpolnile v prihodnje, kakšne posledice bi imelo ukrepanje ministrstva za podjetje, projekt in okolje,« so poudarili na gospodarskem ministrstvu. Pri pogodbah namerava ministrstvo za posameznega prejemnika pretehtati, ali bi bilo smotrno in gospodarno vztrajati, da naj vrne prejeta sredstva, ker ni uresničil napovedi pri zaposlitvah. Če bi to pomenilo prenehanje delovanja podjetja in s tem še dodatno število nezaposlenih v regiji, po oceni ministrstva vztrajanje pri tem ne bi bilo smotrno.
Razen odprtja delovnih mest so se pogodbene obveznosti nanašale na nabavo strojev in opreme. Ta del obveznosti je moral biti uresničen pred izplačilom zahtevkov. Zaposlitve pa so bile odvisne od gospodarskih razmer na širšem trgu. »Zaradi svetovne gospodarske krize so se močno poslabšale od trenutka, ko so bili projekti pripravljeni, do trenutka, ko je bilo treba cilje uresničiti. Gospodarske razmere, ki jih prejemniki niso mogli predvideti in na njih niso imeli vpliva, pa so pomembno vplivale na izpolnitev pogodbenih zavez o načrtovanih novih zaposlitvah,« so dejali na ministrstvu. Upoštevaje vpliv gospodarske krize na izvajanje pogodbenih obveznosti so se na gospodarskem ministrstvu odločili, da bodo ta pomemben vidik upoštevali pri presoji, ali je posamezni prejemnik pogodbene obveznosti izpolnil. Da so bile obveznosti izpolnjene, se bo štelo, če je prejemnik izpolnil 80 odstotkov vseh pogodbenih obveznosti, so napovedali na ministrstvu za gospodarstvo.
