Potem ko je ministrstvo za gospodarstvo mariborski družbi Plana pred dobrim desetletjem odobrilo okoli 160.000 evrov nepovratnih sredstev za spodbujanje tujih naložb, je kasneje proti Plani vložilo tožbo. Za ta korak se je odločilo zaradi neizpolnjevanja pogodbenih določil, sodišče pa je lani pravnomočno razsodilo v korist države.
Ravno zaradi razsodbe sodišča je januarja letos Plana sprožila postopek poenostavljene prisilne poravnave. »Septembra 2015 je postala sodba sodišča pravnomočna, na transakcijskih računih je bil izveden sklep o izvršbi, posledično pa so bili transakcijski računi blokirani,« je v načrtu finančnega prestrukturiranja, izdelanega za potrebe prisilne poravnave, svoje finančne težave utemeljila Plana.
Ko so se začele finančne težave Plane, je Sergej Škrinjar aktiviral družbo Plana S, ki je pred tem več let mirovala. Hkrati je odstopil kot direktor Plane. Že v nekaj mesecih delovanja je Plana S leta 2015 dosegla dober milijon evrov prometa in 83.000 evrov čistega dobička. Za šest odstotkov, na 3,6 milijona, pa so se prihodki lani zvišali tudi Plani, vendar je pred tem vrsto let dobičkonosna družba pridelala 443.000 evrov izgube.
Letos pa je Plana S od državne agencije Spirit, nad delovanjem katere bedi gospodarsko ministrstvo, prejela nepovratna sredstva za sejemsko udeležbo. Kot so nam pojasnili v Spiritu, se je družba prijavila na razpis, vloga je bila odobrena, sredi novembra letos pa podpisana pogodba, s katero se lahko financira del upravičenih stroškov do višine 5475 evrov.
To niso prakse, ki jih podpira ministrstvo
Četudi je pri odobritvi Spiritovih sredstev Plani S izpolnjevala vse formalne pogoje, družbi pa, kot so poudarili na Spiritu, nista kapitalsko povezani, je zanimivo, da delujeta na istem naslovu, ukvarjata se z isto dejavnostjo (izdelavo vrtne opreme), obe pa sta v lasti družine Škrinjar. Medtem ko je Plana S v lasti Sergeja Škrinjarja, je Plana v lasti njegove matere Anice Škrinjar. Ker ima Plana S na svojih spletnih straneh objavljeno fotografijo s frankfurtskega sejma leta 2014, na katerem je dejansko razstavljala Plana, je mogoče sklepati, da je poslovanje obeh družb, ne glede na kapitalsko nepovezanost, tesno prepleteno. To pa očitno ni zmotilo Spirita pri odobritvi subvencij Plani S. Na gospodarskem ministrstvu ob tem poudarjajo, da želijo preprečiti dvome o (ne)upravičenem dodeljevanju javnih sredstev, zato bodo pripravljalce razpisov obvezali, da pri pripravi novih razpisov poiščejo rešitve, ki bi takšne prakse onemogočale.
Kot je pojasnil Sergej Škrinjar, so se na gospodarskem ministrstvu odločili za izterjavo danih subvencij, ker so načrtovani projekt, zaradi stečaja dolgoletnega avstrijskega partnerja dokončali s šestmesečno zamudo. »Vsa sredstva smo sicer namensko porabili, prihodki so naraščali, delavce smo zaposlovali, vendar so bili na ministrstvu za gospodarstvo pri izterjavi neizprosni,« je povedal Škrinjar.
V prisilni poravnavi Plane je bilo sicer priznanih za 526.000 evrov navadnih terjatev, od katerih je ministrstvo za gospodarstvo lastnik skoraj 70 odstotkov. Po načrtu naj bi Plana terjatve v višini 60 odstotkov vrnila v sedmih letih.
