Projekt Vključujemo in aktiviramo! ta hip že poteka v treh slovenskih zaporih, in sicer v ženskem zaporu na Igu ter v moških zaporih na Dobu in v Kopru. Med udeleženkami delavnic na Igu je tudi Nevenka Lekan, ki je v zaporu šest let, do izpusta ima še leto in pol. Že od nekdaj je rada brala, kar nekaj let je delala tudi v zaporski knjižnici. Nazadnje je prebrala knjigo Sto let samote Marqueza, kar dvakrat, drugače pa bere najrazličnejše žanre, posebej rada poezijo.
Knjiga, bergla na svobodi
»Ko si zelo obupan in iščeš samega sebe, se moraš najprej sprijazniti s sabo in svojim dejanjem, zato so taki projekti zelo dobrodošli, ker dvigujejo samozavest,« meni Lekanova. Marsikatera ženska je pozabila, da je morda v šoli kdaj rada brala, se učila: »Smo ranljiva skupina, nobena ni prišla v zapor brez poprejšnjih težav, in zgodbe so krute. Skozi takšne projekte pa lahko spoznavaš, da si vendarle človek, da imaš pravico do lastnega mišljenja in odločanja, predvsem pa, da si zaslužimo novo priložnost.« Ima štiri otroke in to srečo, da jo zelo podpirajo. »Ko bom prišla ven, se vidim v zelo umirjenem življenju. Strahu ni več, s preteklostjo sem opravila,« še pravi. Takrat bo izdala tudi svojo prvo pesniško zbirko, k čemur jo zelo spodbuja mentorica in pisateljica Cvetka Bevc.
Pomoč ob travmah
Ta na Ig prihaja dvakrat na teden, z ženskami razpravljajo ob posameznih knjigah, spodbuja jih k branju in pisanju: »Mnoge so sploh prvič v življenju napisale lasten tekst in ga javno prebrale pred drugimi. Prispevki so njihove osebne izpovedi, dnevniški zapisi, poezija. In ko je enkrat travmatični dogodek zapisan, ni več travma; do njega vzpostavijo distanco in lahko delajo korake naprej. S tem se veča njihova samozavest in postajajo v izražanju svojih mnenj veliko bolj kreativne, samozavestne, zavestne in razmišljujoče.«
Literatura odpira najrazličnejše svetove, nove svetove pa odpirajo tudi gosti, ki prihajajo na ta srečanja. To so strokovnjaki s področja psihoterapije, pa tudi ljudje iz javnega življenja z določeno karizmo. Nazadnje jih je obiskal pisatelj, dramatik in režiser Vinko Möderndorfer, pred tem aktivist Tomo Križnar, pisateljica Suzana Tratnik, Ervin Milharčič - Hladnik je delal z njimi prve novinarske prispevke, Darij Zadnikar pa jih je opremil z informacijami, kako se v zrelejših letih oprijeti študija oziroma izobraževanja. »Ženske se zelo oprimejo teh napotkov in se angažirajo. V sebi odkrivajo dragocene stvari in osebnostno rastejo,« je prepričana mentorica Cvetka Bevc. »Verjamem, da se bodo s knjigami ukvarjale tudi na svobodi in v njih našle moč, da na svobodi tudi ostanejo.«
Štiri leta z marginalnimi skupinami
Štiriletni projekt Vključujemo in aktiviramo! so pri JAK zagnali pred štirimi meseci in razpolaga z 850.000 evri. Gre za svež pristop v paleti socialnih in kulturnih podpornih programov, prek katerega se ljudje lahko seznanjajo, kako ustvarjalno delovati skozi kulturo, v tem primeru s knjigo, pa tudi ilustracijo. JAK je angažiral 32 mentorjev, literatov in ilustratorjev, denimo Lenarta Zajca, Aksinjo Kermauner, Samiro Kentrić, Damijana Stepančiča, Cirila Horjaka. Njihove delavnice bo obiskovalo približno 200 ljudi, prve izkušnje pa že kažejo, da se udeleženci priučijo navezave stikov, bolje izražajo svoja stališča in bolj kakovostno preživljajo čas. Vključili bodo štiri ciljne ranljive skupine, začeli so z zaporniki in ljudmi z motnjami v duševnem razvoju, drugo leto pa še z ljudmi s težavami v duševnem zdravju in ljudmi, ki se zdravijo odvisnosti od prepovedanih drog.
Generalni direktor uprave za izvajanje kazenskih sankcij Jože Podržaj pravi, da zapori dobesedno hlepijo po takšnih vsebinah, saj vnašajo pomembno novo dimenzijo v njihov prostor in zapornikovo preživljanje in doživljanje časa. »Dobro strukturiran dan je zanje velika pridobitev. Posameznik se v zaporu še bolj intenzivno sreča s slabo samopodobo, odpirajo se mu vprašanja, s katerimi se na prostosti morda niti ni soočil, sprašuje se o sebi, smislu, bodočnosti. Skozi takšne delavnice, sploh ker so vodene profesionalno, pa se potem sam aktivira, se izrazi, kar je posebna dragocenost zanje v smislu integracije.«
