Te živali, ki so večji del časa videti namrgodene, že po naravi branijo svoje ozemlje, s purani se dobro razumejo, za razliko od psov pa lahko na travniku s pticami ostanejo noč in dan.
Na pašniku noč in dan
Tom Copas, vodja puranje farme, ki je v družinski lasti od leta 1957, se je za nakup alpak odločil lani, ko so mu lisice poklale na stotine puranov. »Ni tako čudno, kot se sliši. Alpake po vsem svetu uporabljajo za odganjanje psov in kojotov, s purani pa so na pašniku noč in dan,« je Copas za BBC izpostavil »dodatno vrednost« alpak. Poleg tega da odganjajo lisice, se alpake dobro razumejo tudi s purani. Alpake lisic ne marajo že po naravi, saj v njihovem naravnem okolju v Južni Ameriki skušajo divje lisice pojestimladičke alpak.
Na družinski kmetiji gojijo purane, povečini namenjene za božične pojedine. »V začetku leta pri mesarjih preverimo, koliko ptic moramo naročiti. Od šestega tedna starosti se prosto pasejo na pašnikih, pri 26 tednih dosežejo odraslost, potem jih zakoljemo, jim populimo perje in jih obesimo za tace, s čimer izboljšamo njihov okus,« je pojasnil Copas. Purane nato prodajo za okoli 17 evrov na kilogram, kar je tudi eden od razlogov, zakaj želijo poostreno varnost na farmi. Cena je višja kot v trgovini tudi zato, ker purane veliko dlje časa gojijo in hranijo, vzgajajo pa jih v naravnem okolju.
Če v ZDA največ puranov pojedo ob dnevu zahvalnosti, se na obilno obloženi mizi v Veliki Britaniji tradicionalno znajdejo za božič. V božičnem vzdušju so tako tudi alpakam nadeli praznična imena, ki so si jih na farmi izposodili od Božičkovih jelenčkov: Tresko, Komet, Kupid, Plesač, Skakač, Bliskač, Hudko in Plamenko.
