Novela zakona o inšpekciji dela, ki je skupaj z drugimi predlaganimi spremembami delovne zakonodaje v javni obravnavi, prinaša inšpektorjem dodatno pooblastilo. V primerih, kadar delavec kljub očitnim elementom delovnega razmerja opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava, bodo ob izdaji prepovedne odločbe spisali tudi odredbo, da mu mora delodajalec v treh dneh ponuditi ustrezno pisno pogodbo o zaposlitvi.
Predlog novele zakona močno zvišuje tudi sankcije za delodajalce, ki bodo znašale od 10.000 do 30.000 evrov. Manjši delodajalci bodo kaznovani z globo od 5000 do 10.000 evrov, odgovorne osebe pa od 3000 do 8000 evrov. Sankcije so po novem predvidene tudi za tiste, ki takšno delo opravljajo. Globi v višini od 500 do 2500 evrov se bodo lahko izognili, če bodo zoper delodajalca podali prijavo (lahko tudi anonimno), uveljavljali sodno varstvo ali izkazali, da so bili v takšno razmerje prisiljeni.
Ukrep za zmanjšanje prekarnosti
Na ministrstvu za delo pravijo, da so spremembe namenjene zmanjševanju prekarnosti in učinkovitejšemu ukrepanju inšpektorata za delo. V veljavni zakonodaji ni učinkovitega vzvoda, ki bi vplival na ravnanje delodajalca, pojasnjujejo. S tem, da bo delodajalec zavezan izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi, pa bo odpravljena tudi ovira, da prekarno zaposlene osebe zaradi strahu pred prekinitvijo pogodbenega razmerja ne bi podajale prijave ali uveljavljale sodnega varstva. Pogodba o zaposlitvi bo morala po pojasnilih ministrstva ustrezati dejanskemu stanju, plačilo za delo pa znašati vsaj toliko, kot je glede na vrsto, obseg in kakovost del določeno na podobnih delovnih mestih pri delodajalcu, ter v skladu s kolektivno pogodbo in splošnimi akti. Delavec bo lahko neustrezno pogodbo zavrnil in uveljavljal pravice po sodni poti.
Glede sankcij, ki bi jih bili po novem deležni tudi zaposleni, pa na ministrstvu pojasnjujejo, da gre za »preprečevalni in odvračalni« ukrep, ki sledi konceptu rešitev iz primerov zaposlovanja na črno. Z njim želijo preprečiti nezakonito ravnanje, ko je to v interesu tako delavca kot delodajalca. Na ministrstvu poudarjajo, da določa delovno pravo zavezujoče minimalne standarde, »katerih uporaba ne sme in ne more biti odvisna od volje bodisi delodajalca bodisi delavca«.
Siljenje v zaposlitev?
Predlagane spremembe zakona o inšpekciji dela so številne prekarne delavce razveselile, nekateri pa novosti nasprotujejo. »Ne zdi se mi prav, da država za določeno skupino zahteva zaposlitev. Razumem, da so bile v ozadju zlorabe, obstajamo pa tudi tisti, ki smo s to obliko zadovoljni. Sedanji način dela nam daje več svobode, tako pri upravljanju svojih dohodkov kot tudi pri iskanju dodatnih občasnih del na trgu,« pravi novinar Kanala A Jaka Vran.
Pomisleke ima tudi odvetnik David Sluga. »Temeljni element vsakega pogodbenega razmerja je soglasje volj pogodbenikov, ki pa ga v tem primeru lahko tudi ni. Podpiram vdor javno pravnega interesa v delovna razmerja, kadar se ščiti delavca, kadar pa on tega ne želi, pa utegne biti legitimnost takega vdora vprašljiva,« opozarja Sluga, ki sklepa, da je zakonodajalec ta »pravnoteoretski problem« rešil s praktično rešitvijo – da ima delavec pač vedno možnost, da sklenitev ponujenega delovnega razmerja odkloni.
GZS: Če nekaj damo, želimo nekaj tudi dobiti
V sindikatih se ne strinjajo s tem, da bi bili lahko kaznovani tudi delavci. Delodajalske organizacije pa po drugi strani zahtevajo, da se vse predlagane spremembe delovne zakonodaje obravnavajo kot paket. »Če nekaj damo, želimo nekaj tudi dobiti,« pojasnjuje Tatjana Čerin z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Po domače povedano – v dodatna pooblastila inšpekciji dela bi privolili, če bi z redefinicijo odpovedi pogodbe zaradi nesposobnosti še nekoliko poenostavili odpuščanje.
Podjetja nad novimi spremembami niso navdušena. V Telemachu na primer, kjer je lani inšpektorat za delo prepovedal opravljanje dela do odprave nepravilnosti 78 delavcem, ki so delali po študentskih napotnicah, se jim zdi ključno, da so zakonska določila jasna in nedvoumna. »Inšpekcijske odločbe in kaznovanja so posledica dvoumnih in nejasnih predpisov, ki posledično zavirajo podjetništvo v Sloveniji in upočasnjujejo razvoj. Z neprestanim spreminjanjem in zapletanjem predpisov izgubljamo tudi potencial za tuje naložbe,« opozarjajo v Telemachu, kjer vsi študenti niso sprejeli ponudbe za redno zaposlitev.
Pogajalska skupina za pripravo zakonskih sprememb naj bi svoje delo končala v ponedeljek, javna razprava pa bo trajala do 9. decembra. Zaradi nestrinjanja s potekom socialnega dialoga v pogajanjih ne sodelujejo Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Trgovinska zbornica Slovenije.
