Ministrstvo za delo je pripravilo predlog sprememb zakonov o delovnih razmerjih, o urejanju trga dela in o inšpekciji dela. Predlagane novele bodo en mesec v javni obravnavi; delodajalci in sindikati predvidene rešitve načeloma podpirajo, največja razhajanja pa so pri opredelitvi razlogov za odpoved zaradi nesposobnosti. Med predlogi sicer ni več sporne možnosti prekinitve delovnega razmerja »zaradi porušenega zaupanja oziroma medsebojnega neujemanja med delodajalcem in delavcem«, je pa zato ministrstvo redefiniralo odpovedni razlog nesposobnosti iz subjektivnih razlogov. Odpoved iz razloga nesposobnosti bo tako mogoča zaradi nezmožnosti izvrševanja pogodbe o zaposlitvi in tudi ko delavec pričakovanih delovnih rezultatov ne dosega zaradi svojega »ravnanja«.
Sindikalisti opozarjajo na možne zlorabe
Kaj naj bi to »ravnanje« sploh pomenilo? Glede na to, da delodajalci ne skrivajo želja po (še) lažjem odpuščanju, je previdnost sindikatov utemeljena, pa čeprav izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Tatjana Čerin zagotavlja, da se zavzemajo predvsem za rešitev vprašanja tistih delavcev, ki »zaradi trajnih zdravstvenih sprememb ne morejo več opravljati svojega dela«.
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak pravi, da je predlog redefinicije odpovednega razloga pripravljen tudi na podlagi prakse sodišč, in po njenih besedah gre za »uravnoteženje« in ne za spodbudo, s katero »bi lahko delodajalec na enostaven način odpuščal ali to zlorabljal«. »Res pa je, da si nihče ne želi imeti delavcev, ki ne želijo opravljati svojega dela. S tega vidika je treba razumeti delodajalce,« poudarja ministrica.
V zakonu so sicer predvidene tudi varovalke. Delodajalec bo moral razlog odpovedi ustrezno utemeljiti, za presojo pričakovanih delovnih rezultatov pa bo bistveno, da je delavec predhodno seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji. Ker bo takšna odpoved delovnega razmerja nekrivdna, bosta delavcu pripadala tudi odpravnina in denarno nadomestilo za brezposelnost.
Delodajalec bo moral prekarnega delavca zaposliti
Nabor sprememb delovne zakonodaje je usmerjen tudi v zmanjšanje segmentacije in zajezitev nezakonitih prekarnih del, prav tako pa tudi v večjo zaposljivost mladih, brezposelnih in starejših oseb. Med pomembnejšimi spremembami velja izpostaviti dodatno pooblastilo inšpektorata za delo v primerih, ko mora delavec kljub očitnim elementom delovnega razmerja opravljati delo na podlagi pogodb civilnega prava. Inšpektorji bodo po novem v takšnih primerih ob izdaji prepovedne odločbe izdali tudi odredbo, na podlagi katere bo moral delodajalec delavcu ponuditi pisno pogodbo o zaposlitvi. Če bo zakon kršen, bodo sankcije za delodajalce višje in bodo znašale od 10.000 do 30.000 evrov. Manjši delodajalci bodo kaznovani z globo od 5000 do 10.000 evrov, odgovorne osebe pa od 3000 do 8000 evrov. Sankcije so po novem predvidene tudi za tiste, ki takšno delo opravljajo, pri čemer pa se bodo globi v višini od 500 do 2500 evrov lahko izognili, če bodo zoper delodajalca podali prijavo, uveljavljali sodno varstvo ali izkazali, da so bili v takšno razmerje prisiljeni.
Ukrepi za aktivnejše iskanje zaposlitve
Med predlogi ministrstva je tudi omilitev kazni zavoda za zaposlovanje za premajhno aktivnost pri iskanju zaposlitve. Sedanja stroga ureditev predvideva izbris iz evidence brezposelnih oseb že ob prvi kršitvi obveznosti, s tem pa brezposelni osebi preneha pravica do denarnega nadomestila in do možnosti vključevanja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Intenzivnejše iskanje dela naj bi spodbudil tudi predlog, po katerem bi se moral delavec najkasneje v treh dneh po vročeni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti prijaviti na zavod za zaposlovanje. Če tega ne bi storil, bi se mu denarno nadomestilo v prvih treh mesecih znižalo z 80 na zgolj 60 odstotkov osnove.
