Vladna koalicija je na včerajšnji seji odbora državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide po nujnem postopku odpravljala skrajno malomarnost, ki jo je zagrešila pri sprejemanju novele pomorskega zakonika. Avtorji novele, ki jo je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo in je začela veljati konec maja, so namreč po pomoti razveljavili kar šest členov zakona o delovnih razmerjih, med njimi štiri člene kazenskih določb, ki se nanašajo na varovanje pravic delavcev, vključno s pristojnostjo inšpektorjev za izrekanje globe v razponu, pa tudi člen o dodatku za delovno dobo ter člen, ki ureja delo in varstvo ekonomsko odvisnih oseb.
Po besedah članice odbora in poslanke SDS Suzane Lep Šimenko to v praksi pomeni, da inšpektorat za delo nima zakonske podlage za kaznovanje številnih kršitev, ki so se ali se bodo zgodile od 24. maja, ko je začel veljati pomorski zakonik, tudi za tiste ne, ki so se zgodile prej, a niso bile pravnomočno sankcionirane. »V obdobju pravne praznine se bodo tako lahko številni, ki bi morali biti v postopkih zaradi nepravilnosti, vsem tem postopkom izognili,« je opozorila Šimenkova.
Napake ni opazil nihče
V tem neverjetnem primeru je zatajila cela vrsta vladnih organov. Besedilo zakona so pregledale strokovne službe na ministrstvih, prestal je medresorsko usklajevanje in pregled vladne službe za zakonodajo, po sprejetju na vladi pa ga je preverila še zakonodajno-pravna služba v državnem zboru. Besedila očitno niso prebrali niti poslanci niti predsednik države, ki ga je razglasil.
Šimenkova meni, da bi moral za takšno malomarnost odgovarjati tako tisti, ki jo je povzročil (verjetno minister za infrastrukturo Peter Gašperšič), kakor tudi ministrstvo za delo, ki je pristojno za zakon o delovnih razmerjih in ki v medresorskem usklajevanju očitno ni ugotovilo nikakršnih nepravilnosti. »Ministrica Anja Kopač Mrak si tovrstnih površnosti in hudih malomarnosti preprosto ne bi smela dovoliti,« še meni Šimenkova.
Zakon ne bo veljal retroaktivno
Na ministrstvu za delo pravijo, da je šest členov delovne zakonodaje izpadlo »zaradi napačnega navajanja uradnih listov, torej zaradi očitne pomote«. Ob tem se branijo, da niso oni pripravili tega zakona, kot olajševalno okoliščino pa navajajo tudi »dejstvo, da v procesu sprejemanja zakona te napake ni opazil nihče«. Da bi čim prej odpravili napako, so, kot pravijo, takoj pripravili spremembe zakona, s katerim bodo po potrditvi v državnem zboru (predvidoma 11. julija) razveljavljene določbe ponovno uveljavili in tako vzpostavili stanje, kakršno je bilo pred uveljavitvijo novele pomorskega zakonika. Ena neljuba posledica pa bo ostala: popravljeni zakon ne bo veljal retroaktivno, torej za obdobje od 24. maja do uveljavitve sprememb. Novela pomorskega zakonika na srečo ni odpravila najpomembnejšega, 217. člena kazenskih določb, ki sankcionira najhujše kršitve in določa najvišje kazni. A škoda je vseeno precejšnja. Na inšpektoratu za delo ne morejo ustrezno sankcionirati cele vrste kršitev, na primer tistih, ki zadevajo agencijske delavce. Poleg tega lahko izrekajo le najnižje kazni. Res je sicer, da nadzor tudi nad črtanimi določbami ni povsem onemogočen. Inšpektorat lahko delodajalcu, pri katerem ugotovi nepravilnosti, na katere so se nanašale odpravljene prekrškovne določbe, izda upravno odločbo, s katero mu odredi odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Ob morebitnem nespoštovanju upravne odločbe pa lahko delodajalcu po zakonu o inšpekcijskem nadzoru izda odločbo o prekršku zaradi nespoštovanja odrejenih ukrepov, za kar je predpisana globa 1500 evrov. Kar pa je seveda precej skromna alternativa.
Koliko kršiteljev jo bo odneslo brez kazni ali z blažjo kaznijo, na inšpektoratu ne vedo. Prav tako od vlade nismo dobili odgovora na vprašanje, ali bo za takšno nezaslišano malomarnost kdo odgovarjal.
