Dobrim 250.000 ljudem je na facebooku všeč Alexander Van der Bellen, nekaj malega več kot 300.000 privržencev pa ima Norbert Hofer. Na največjem družbenem omrežju je avstrijska predsedniška tekma odločena v prid svobodnjaškemu kandidatu, odločene pa utegnejo biti tudi že volitve same. Čeprav bo večina volilcev glasove oddala šele pojutrišnjem, so namreč skoraj vsi po pošti poslani glasovi, ki so spomladi prinesli zmago »po točkah« zelenemu Van der Bellnu, že zbrani. Ne pa seveda tudi prešteti, kajti prezgodnje štetje je bilo maja med drugim razlog za razveljavitev drugega kroga volitev na ustavnem sodišču.
Koalicija po starem
Ob pričakovani ponovitvi tesne tekme (maja je prednost Van der Bellna znašala nekaj več kot 30.000 glasov) bodo nemara zanesljive številke znane šele v ponedeljek popoldne ali celo v torek, ko bodo preštete vse poštne glasovnice. Če ne bo posebnega presenečenja, bo to odločilno štetje kot vodilni pričakal Hofer, toda zgolj z nekaj tisoč glasovi naskoka. Ker pa je letos leto ne vselej prijetnih volilnih presenečenj, nekateri poznavalci javnega mnenja opozarjajo na okoliščine, ki so v zadnjih mesecih šle bolj na roko svobodnjaškemu kot zelenemu kandidatu.
Ena najpomembnejših med njimi je dejstvo, da kancler Christian Kern ni več »nov«, kot je bil spomladi, poleg tega pa vladna koalicija pod njegovim vodstvom medtem še zdaleč ne zbuja več toliko upanja kot pred le pol leta. Nasprotno, socialni in krščanski demokrati so v koaliciji pod kanclerjem Wernerjem Faymannom bolj sprti kot konstruktivni, napovedanega reformnega zagona ni od nikoder, znana praksa kadrovskih mešetarjenj pri javnih položajih pa se nadaljuje.
Poleg tega sta vladni stranki tudi notranje razklani. Del socialdemokratov podpira Kernovo prevzemanje dela svobodnjaške agende in morebitno odpiranje koalicijske opcije z njimi, del pa temu odločno nasprotuje. Posledica je med drugim razkol v najmočnejši, dunajski deželni organizaciji, kjer dolgoletni župan Michael Häupl – govornik na zadnjem predvolilnem shodu Van der Bellna – nima več vseh niti v rokah. Razklani so tudi konservativci, ki uradno niso izdali nobenega priporočila za nedeljske volitve, je pa del strankinega vrha »osebno« podprl zelenega kandidata, del pa svobodnjaškega, potem pa so javno drug drugemu očitali nespoštovanje dogovora.
Na valu desnega populizma
Za Hoferja ugodno je tudi »splošno ozračje« po brexitu, zmagi Donalda Trumpa in uspehih Alternative za Nemčijo na deželnih volitvah. Drugače rečeno, Hofer pluje na valu desnega populizma, ki je pljusknil v zahodne liberalne demokracije, zaradi česar je utemeljena bojazen, da bodo tudi avstrijski volilci tokrat imeli še manj pomislekov pred povsem protestno motiviranim glasovanjem.
Sama kandidata sta s svojimi sporočili poskušala te »zunanje« okoliščine v kar največji meri izkoristiti sebi v prid in pridobiti nove, predvsem prve volilce (tiste, ki spomladi še niso imeli pravice glasovati) in kajpak do »zadnjega trenutka« neodločene. Poleg volilcev po pošti je to druga, bistveno manjša podmnožica volilnega telesa, ki bo odločilna, pri čemer je ob precej protislovnih analizah politologov in demoskopov mogoče vendarle ugotoviti, da Hoferjevo kampanjo v glavnem ocenjujejo kot bolj prepričljivo od Van der Bellnove.
Primerjava kandidatov
Dnevnik
PODATKI
Norbert Hofer
Alexander
Van der Bellen
2. marec 1971
Pinkafeld,
Gradiščansko
18. januar 1944
Dunaj
KARIERA
univerzitetni profesor ekonomije, predsednik in poslanec Zelenih
letalski tehnik, lokalni in deželni funkcionar svobodnjakov, poslanec in namestnik predsednika stranke
SEDANJA FUNKCIJA
upokojenec
tretji predsednik avstrijskega parlamenta
STALIŠČA
EU IN NATO
odločni in hkrati kritični zagovornik evropske integracije in avstrijskega članstva z odklonilnim stališčem do Nata, podpira zamisel o evropski vojski, a zaradi nevtralnosti države brez avstrijskih vojakov
še spomladi je namigoval na možnost referenduma o avstrijskem članstvu v EU, zdaj si to možnost pridržuje le za primer turškega vstopa; proti članstvu v Natu in evropski vojski
NOTRANJA
POLITIKA
kot predsednik države ne bi zaupal kanclerskega mandata predsedniku svobodnjakov Heinz-Christianu Stracheju
vseskozi ponavlja, da bi lahko odpustil vlado (to možnost avstrijskemu predsedniku daje ustava), če bo “premalo reformna”
MIGRACIJE
vsem, ki bežijo pred vojno ali političnim pregonom v domovini, je treba ponuditi varstvo, ekonomskih priseljencev pa lahko država sprejme le toliko, kolikor ima delovnih mest
izrazit nasprotnik politike “odprtih vrat”, med drugim oster kritik nemške kanclerke Angele Merkel
O DONALDU
TRUMPU
“Njegova izvolitev je tveganje in nevarnost tudi za Evropo.”
“Izid demokratičnih volitev je treba spoštovati, volilce je prepričal s podobnimi stališči, kot jih v Avstriji zagovarjajo svobodnjaki.”
POLITIČNA
VIZIJA
evropski državljan mora postati suveren, EU mora dobiti več potez države, evropska komisija mora
odgovorjati evropskemu parlamentu, zmanjšati je treba vlogo
evropskega sveta
Avstrija z neposredno demokracijo po švicarskem zgledu
