Po zadnjih podatkih so zdravniki v Sloveniji danes vendarle nekoliko dostopnejši kot v zadnjih letih. Število zdravnikov na prebivalca se je z 2,6 zdravnika na 1000 prebivalcev leta 2013 zvišalo na letošnjih 2,97 zdravnika na 1000 prebivalcev. Po preskrbljenosti z zdravniki Slovenija sicer še vedno ostaja na repu evropskih držav, posebej pa to velja za osnovno zdravstvo, je pojasnila Bojana Beović, predsednica odbora za izobraževanje pri Zdravniški zbornici Slovenije. Evropsko povprečje bi lahko po trenutnih ocenah dosegli do leta 2025. Zdravnikov ni mogoče na hitro izobraziti. Med možnostmi je uvoz zdravnikov, a je po njenem mnenju dolgoročno bolje vzgajati domače strokovnjake.
V nekaterih bogatejših okoljih, na primer v Angliji, imajo podobno kot v Sloveniji res nizko število zdravnikov, a tam delajo v drugačnih pogojih: »V Sloveniji si morajo zdravniki sami prizadevati za dostojne prostore za bolnike in za opremo. Zdravnik mora urejati tudi to, kdaj bo lahko bolnik prišel na magnetno resonanco. Kar naprej mora improvizirati, kar je najbolj obremenjujoče.«
Kje so najbolj obremenjeni?
Lanska raziskava med zdravstvenimi delavkami je sicer pokazala, da se posledice preobremenjenosti posebej kažejo pri družinskih zdravnicah. Hkrati je bilo ravno pri družinskih zdravnicah največ napak pri delu, povezanih z utrujenostjo. 41 družinskih zdravnic, zajetih v raziskavo, je delalo od 160 do 344 ur na mesec. »Če štejemo ure, so bile sicer še večje delovne obremenitve medicinskih sester kirurške stroke. Vseeno pa so imele manj posledic. Razlaga tega pojava je v odgovornosti. Za nekatere stvari pri zdravljenju je odgovoren le zdravnik,« je povzela družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček.
Iskani ortopedi
Med mladimi zdravniki, ki bodo v prihodnjih letih končevali specializacije, je posebno veliko ravno družinskih zdravnikov in pediatrov. V bolnišničnem okolju medtem potrebujejo dodatne anesteziologe, hematologe, ortopede, urologe, radiologe… Da bi se lahko res dobro prilagajali potrebam po zdravnikih v prihodnje, pa bodo potrebovali še mrežo zdravniških mest v državi (podatke, kje potrebujejo koliko zdravnikov), je opozoril predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina. Skrbi jih tudi, ali bodo mladi zdravniki želeli ostati v Sloveniji. V sosednji Avstriji jih trenutno množično zaposlujejo, saj se že prilagajajo evropskim zahtevam po največ 48-urnem delovnem tednu. Ko bo tej zahtevi sledila še Slovenija, bodo potrebe po dodatnih zdravnikih še bolj očitne.
