Če bi naknadno ugotovili, da je pri sporazumu z zdravniki prekoračila svoj mandat, bo odstopila, je napovedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Sama je sicer prepričana, da se to ni zgodilo. »Vsa izhodišča za pogajanja je vlada sprejela soglasno.« Sporazum z zdravniki, ki je pripeljal do zamrznitve stavke, ne pomeni izločitve zdravnikov iz javnega plačnega sistema, je zatrdila, dvomov v koaliciji pa ni želela podrobneje komentirati.
Vsega še niso dorekli
Dokument so tudi po parafiranju pred javnostjo še skrivali, češ da ga mora najprej potrditi vlada. Predstavili pa so nekatere spremembe, ki jih prinaša. Posebej obremenjeni in uspešni zdravniki bi bili, kot smo že poročali, po novem plačani za do petino bolje. To prožno nagrajevanje naj bi prihodnje leto stalo do 40 milijonov evrov, Kolar-Celarčeva pa pri tem računa na sredstva iz državnega proračuna. Kako bodo to izpeljali, še ni jasno. »Denar bo zagotovljen, tehnika in način pa sta stvar dogovora z ministrico za finance Matejo Vraničar Erman,« pojasnjuje Kolar-Celarčeva. Še vedno je mogoče, da bi državni proračun prevzel nekatere naloge zdravstvene blagajne, na primer pri izobraževanju zdravnikov.
Pa se bodo finančne posledice sporazuma res ustavile pri 40 milijonih evrov? »Odvisno od tega, kako dobro bodo delali zdravniki. Variabilni del plače bo sestavljen iz dveh delov. Pri enem gre za čezmerno obremenitev, pri drugem pa za krajšanje čakalnih dob, kakovost dela… Niso pa vsi tako uspešni, da bi dosegli to dodatno petino,« je napovedala.
Zdravstvena blagajna nima rezerv za povečevanje plač zdravnikov, prednost pa je treba dati dodatnim zdravljenjem, vztraja v. d. generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Marjan Sušelj. Za zdaj računa na zagotovila, da bo za dodatne stroške zaradi sporazuma z zdravniki poskrbel državni proračun. Nagrajevanje obremenjenih zdravnikov po njegovem res ne bi smelo biti dražje od 40 milijonov evrov. Drži pa, da je še vedno nedorečen finančni učinek napredovanj zdravnikov v višje plačne razrede, je potrdil Sušelj.
Kuštrin: prvi korak k spremembam zdravstva
Če vlada sporazuma ne bi parafirala, bi pod vprašaj postavila svojo kredibilnost, meni predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Do sindikatov, ki zastopajo njihove sodelavce v zdravstvu, je kritičen, a jim bodo po njegovem sledili. »Prepričan pa sem, da smo mi naredili prvi korak in da bodo, zlasti kar zadeva standarde in normative, to storile tudi medicinske sestre.« Sprejeti sporazum bo po Kuštrinovih besedah sprožil bistvene spremembe v delovanju zdravstvenega sistema, bolnikom pa bo po njegovem mnenju pomagal vsaj toliko kot zdravnikom.
