Tudi pri ginekologih se meja, pri kateri lahko začnejo odklanjati dodatne pacientke, s sporazumom med vladnimi pogajalci in Fidesom pomika nižje. Že danes polovica ginekologov, ki delujejo v ljubljanskem osnovnem zdravstvu (brez ginekologov za študentke), novih pacientk ne sprejema več. Tako kaže seznam, ki so ga pripravili v programu za zgodnje odkrivanje raka in predrakavih sprememb materničnega vratu Zora.
V bežigrajski in fužinski enoti ljubljanskega zdravstvenega doma glede na seznam, ki ženskam pomaga pri izbiranju ginekologa, na primer sploh ni več nobenega, ki bi sprejemal dodatne pacientke. In tudi med tistimi, ki imajo v Ljubljani še odprta vrata zanje, ponekod ženske na prvi pregled čakajo tudi po več mesecev.
Ob tem se nekateri od ginekologov, ki še sprejemajo dodatne opredeljene pacientke, približujejo upokojitvi, je pripomnila vodja programa Zora dr. Maja Primic Žakelj. Na težave pacientk, ki bi se lahko z upokojevanjem mnogih ginekologov v prihodnje še zaostrile, v Zori oblasti že dolgo zaman opozarjajo, pravi Primic-Žakljeva. »Za zdaj ni jasno, kakšne bodo rešitve. Nihče noče nič ukreniti.« Ni pa rešitev smiselno iskati v stalnem poviševanju števila pacientk na enega ginekologa, je dodala.
V prvem koraku se očitno obeta predvsem lažje zavračanje dodatnih pacientk. Danes jih lahko ginekolog v osnovnem zdravstvu odkloni, ko za desetino preseže povprečno obremenjenost v svoji regiji. Obremenjenost zdravnikov na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) merijo s številom glavarinskih količnikov, ki ni odvisno le od števila pacientov, ampak tudi na primer od njihove starosti. Če ima na območju posamezne izpostave ZZZS sedež dejavnosti en sam ginekolog, pa mora sprejeti vse zavarovanke.
Nove meje (pre)obremenjenosti
Po obstoječih pravilih nove pacientke že odklanja 11 od 22 ljubljanskih ginekologov z Zorinega seznama (brez ambulant za študentke). Po novem merilu, ki ga prinaša sporazum z zdravniki, pa je meja, pri kateri lahko zdravnik odkloni dodatno opredeljevanje pacientk, državno povprečje obremenjenosti. Glede na zadnje objavljene informativne podatke ZZZS o obremenjenosti ginekologov bi možnost odklanjanja dodatnih pacientk v Ljubljani s tem dobili še trije ginekologi več kot danes.
Sporazum sicer napoveduje dodatno preverjanje določb o opredeljevanju novih zavarovancev, ki bi vplivale že na prihajajoče leto. Med varovalkami je tudi izpostavljanje odgovornosti delodajalcev (zdravstvenih domov), ki bi morali med drugim poskrbeti za nove zaposlitve.
Usoda bolnikov v rokah direktorjev zdravstvenih domov?
In če zdravstveni domovi oziroma njihovi direktorji ne bodo ravnali odgovorno? »Če ne bodo ustrezno ukrepali, bi lahko prihajalo do težav z dostopnostjo zdravnikov, tudi ginekologov. Po sporazumu imajo veliko vlogo delodajalci v zdravstvu,« ugotavlja v. d. generalnega direktorja ZZZS Marjan Sušelj. Sušelj, ki je bil sicer med člani vladne pogajalske skupine, se še vedno zavzema za previdnost pri preverjanju in uveljavljanju tega dela sporazuma. »Pravic zavarovancev in dostopnosti, ki je ključna prednost javnega zdravstvenega sistema, ne smemo zmanjševati na račun drugih interesov. Tudi če so legitimni,« je dejal. S spremembami, ki jih pri izbiranju osebnega zdravnika prinaša sporazum s Fidesom, pa bo treba uskladiti sedanjo zdravstveno zakonodajo, je spomnil.
Predsednica Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas Nevenka Lekše svari, da se na delodajalce ne smemo zanašati. Zniževanje meje, pri kateri lahko zdravniki nehajo sprejemati dodatne paciente, bi bilo po njenem mnenju sprejemljivo šele v prihodnjih letih, ko bo zdravnikov dejansko več. Dodala je, da razume zdravnike, ki so preobremenjeni. »Vseeno pa menim, da zdravstvena politika ne bi smela kloniti pri teh zahtevah. Mladih žensk, ki še nimajo izbranega ginekologa, ne bi smeli puščati na cedilu, češ da jih bo kateri od ginekologov že sprejel,« je dejala Lekšetova. Upokojena ginekologinja in podpredsednica združenja ZaNas Dunja Obersnel Kveder dodaja, da bi morali prav v ginekologiji posebej pretehtati posledice sporazuma z zdravniki. »Ginekologov v osnovnem zdravstvu je ves čas premalo. Ne sme se zgoditi, da bi bili preventivni programi ogroženi.«
Na odgovore ministrstva za zdravje o novem pragu, pri katerem bi lahko začeli ginekologi odklanjati dodatne pacientke, še čakamo. Tudi sicer javnosti še niso predstavili celotne vsebine dogovora. Novih mej, pri katerih bi lahko zdravniki odklonili opredeljevanje novih pacientov, ob predstavitvi vsebine sporazuma prejšnji teden niso niti omenili.
