Čeprav božič že dolgo ni več bel, si po poganski šegi ob koncu leta v domovanju še vedno zaželimo zelenja. Pa naj bo to božje drevce, bršljan ali božično žito. Slednje se seje bodisi na dan svete Barbare 4. decembra ali na dan svete Lucije, zavetnice svetlobe, 13 . decembra, ki je bil pred uvedbo julijanskega koledarja najkrajši dan v letu. Po nekaterih šegah se seje tudi 8. decembra na Marijin praznik.
Ne glede na ljudske zapovedi je za lepo pšenično žito najbolje, da ga najprej posejete 4. decembra, nato pa še 13. decembra. Tako bo do božiča eno že dolgo in bohotno, drugo pa ravno prav visoko. Žito lahko posejete bodisi na makro vato bodisi v zemljo. Na vati hitreje vzkali, a tudi hitreje propade, med rastjo pa lahko začne vata tudi smrdeti. Zato je bolje, da ga posadite v zemljo, v plitvo posodo, tako da seme rahlo prekrijete z zemljo in dobro zalijete. Sprva lonček pustite na okenski polici, lahko tudi nad radiatorjem, pozneje, ko že skali, pa mu toplota centralne kurjave škodi in hitro propade. Zato je bolje, da ga ohranite v hladnejšem prostoru. Čeprav so šege v zvezi s sejanjem žita povezane z božičem, si lahko nekaj vrečk semena prihranimo in ga sadimo večkrat skozi dolgo zimo: tako bomo imeli vso zimo v stanovanju nekaj sveže zelenega. V milih zimah ga lahko posejemo tudi v lončke zunaj – zeleno žito bo prva rastlina, ki nas bo razveselila pomladi.
Poleg žita – in smreke – si okoli božiča lahko v dom prinesemo tudi druge zimzelene rastline. Med njimi ima največ simbolike božje drevce ali bodika, latinsko Ilex aquifolium. Stari Kelti so ta bodljikav grm imeli za simbol sreče in upanja, da se bo sonce ob zimskem solsticiju ponovno vrnilo. Rdeči plodovi so sicer zelo strupeni, celo tako zelo, da v večjih količinah povzročijo smrt, a so kljub temu v krščanski simboliki simbol darov Svetih treh kraljev. Božje drevce je nenavadna rastlina, ki je bolj opazna pozimi kot poleti. Je trdoživa in celo pri temperaturah okoli ničle ne počiva, temveč raste. Ne potrebuje veliko svetlobe, zato pogosto raste v senci hrastovih ali bukovih gozdov, saj je popolnoma zadovoljna že s svetlobo, ki jo dobi pozimi. Zato jo lahko tudi na vrtu posadimo na senčne lege. Načeloma raste kot grm, ki pa se v ugodnih razmerah razraste tudi v visoko drevo. Božje drevce lahko uporabimo za adventni venček ali pa le kot okras v vazi. Pri tem pa opozorilo, da ima celo prožen les, tako da ga ne bomo mogli le odlomiti, temveč ga bo treba odrezati.
Pri nas je povsod dosegljiva še ena zimzelena rastlina: bršljan, latinsko Hedera helix. V gozdu so zeleni bršljanovi listi znamenje trpežnosti in trdoživosti, saj jim niti zima ne pride do živega. Zato je v mnogih kulturah simbol nesmrtnosti. Bršljan se lahko razrase po tleh ali po drevesu, na vrtovih pa ga po navadi uporabljamo za ozelenitev zidov ali zelo senčnih predelov vrta. Pri božični dekoraciji se bršljan najbolje obnese v venčkih, saj se lahko upogiba, uporabimo pa ga lahko tudi za dekoracijo daril ali božične mize.
