Odkar vreme ni več naklonjeno daljšemu zadrževanju na prostem, park Tabor večinoma sameva. Od spomladi do konca oktobra, dokler je zdržalo babje poletje, pa ni bilo niti približno tako. V letošnjem letu je zeleni taborski park postal glavno zatočišče uporabnikov nedovoljenih drog, ki so se zadnja leta zadrževali pri garažah nasproti Zdravstvenega doma Center v Metelkovi ulici. Tam je ljubljanska mestna občina začela urejati parkirišče in skupina odvisnikov si je, kot že mnogokrat prej, poiskala nov prostor za druženje.
To kroženje se dogaja že vsaj 20 let, pravi Borut Bah, predsednik Društva za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma, ki odvisnike redno obiskuje in izvaja aktivnosti za zmanjševanje tveganih vedenj. Že leta 1995, ko je začel delati na terenu, je obstajala ta scena na območju okoli zdravstvenega doma na Metelkovi. Nekaj časa so se narkomani zbirali v vojašnici, potem so se premaknili proti železniški progi, za tem pa za zid nasproti zdravstvenega doma. »Tam se je dnevno zbiralo po 50, 60 uporabnikov drog, ampak ker je bila ta lokacija očem skrita, niso bili moteči za okoliško prebivalstvo,« pripoveduje Bah, ki s sodelavci budno spremlja gibanje odvisniške skupnosti.
Želijo si dolgotrajnih rešitev
Na Taboru so srečanj z odvisniki sicer že vajeni, saj spadajo v širše območje Metelkove, kjer deluje metadonska ambulanta v sklopu Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. A pred letošnjim letom so v njihovo bližino praviloma zašli le posamezniki, spomladi pa se je naenkrat v parku pojavila skupina več deset ljudi. In to je s seboj prineslo določene posledice, pove Aljoša Cetinski, predsednik Športnega društva Tabor, ki je lastnik taborskega parka. Povečala se je količina smeti, po parku so začele ležati injekcijske igle, odvisniki so začeli zahajati tudi v bližnji dom upokojencev, hotel Park in sokolski dom, ker so želeli do stranišč oziroma so potrebe opravljali tudi po parku in okolici.
Naraščajoča problematika je vodila do sestanka organizacij, ki so delile težave, na njem pa se niso odločili za oster nastop, da naj jih občina nemudoma odstrani, ampak so se celo dogovorili za skupno čistilno akcijo v parku. »Tudi odvisniki so uporabniki javnega prostora, imajo enako pravico biti v parku kot vsi drugi uporabniki,« poudari Zala Velkavrh iz kulturnega društva Prostorož, ki je pred šestimi leti začelo revitalizacijo parka s pestrim programom.
»Strinjali smo se, da definitivno ni rešitev, da se odvisnike preganja z enega konca mesta na drugega. S pregonom ne narediš nič, samo preseliš problem drugam,« pojasni tudi Cetinski. Svoje stališče so zapisali v javnem pismu županu, v katerem so občinsko oblast pozvali k odgovoru na očitne potrebe odvisnikov.
V tujini uspešni drugačni programi
Župan Zoran Janković jim je na njihovi majski čistilni akciji obljubil, da bo občina za odvisnike uredila prostor z nadstreškom, prenosnim straniščem, koši za injekcijske igle in podobno. Od tega je sicer minilo že nekaj mesecev, a Cetinski verjame, da so naredili načrt in da bodo obljubo uresničili v doglednem času. Uganka pa je lokacija. Četudi je ta znana, je ne razkrivajo, ker je običajna praksa, da povsod naletijo na odpor prebivalcev. Tudi na Taboru so se že pojavile iniciative v tem duhu, doda Cetinski, ki ga žalosti, da se stanovalci ne strinjajo z njihovim konstruktivnim pristopom.
Da je končno nekdo namesto pregona odprl vprašanje, kaj odvisniki sploh potrebujejo, pa zelo veseli društvo Stigma. »Populacijo, ki se zadržuje na Taboru, predstavljajo še zelo aktivni uživalci drog in alkohola, ki se ne vključujejo v obstoječe dnevne centre, ker je v njih prepovedano uživanje drog in pitje alkohola. Za te ljudi je treba predvideti drugačne programe. V tujini že poznajo takšne programe, v katerih jim je to dovoljeno, saj jih le tako lahko umaknejo z ulice, niso moteči za lokalno skupnost, pa še lažje se jih vključi v same socialno-varstvene programe,« razloži Bah iz društva Stigma, ki si prizadeva, da bi v Ljubljani dobili varno sobo za injiciranje drog.
Za lokacijo varne sobe bi bila po njihovem znanju najprimernejša neposredna bližina metadonske ambulante, kjer se odvisniki največ zadržujejo, in bližina zdravstvenega doma, če slučajno pride do zapletov. Takšne primere so si že ogledali v tujini, kjer poročajo o zelo pozitivnih učinkih tega pristopa. A kljub temu da so v preteklosti že prišle pobude iz svetniških vrst in četrtne skupnosti, Mestna občina Ljubljana predlogu ni naklonjena. V novi stavbi na Metelkovi, kjer so zdaj uredili parkirišče, bo tako nastal Izobraževalni center za potrebe Zdravstvenega doma Ljubljana. V njem naj bi bila sicer še nova metadonska ambulanta, varne sobe pa še ne načrtujejo. Bi pa lahko načrte spremenili pod pritiski javnosti. »V Švici je prav javnost zahtevala inovativni ukrep in danes pri njih praktično ni več javne uporabe drog,« sklene Bah.
