Očitki, da Slovenci preradi hodimo k zdravniku, so bili na trhlih nogah

Od vzornih do šibkih točk

Pri zdravljenju akutnega miokardnega infarkta, kjer je z nizkim deležem smrti po sprejemu v bolnišnico blizu najboljši Švedski. Na pravočasno, sprotno spopadanje z astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo kaže nizko število sprejemov v bolnišnico zaradi teh težav.

Oskrba slovenskih bolnikov pa ima tudi zelo šibke točke. Višja od povprečja EU21 je bila smrtnost po možganski kapi. Na 100 sprejemov v bolnišnico zaradi kapi je v prvih tridesetih dneh umrlo dobrih 13 odstotkov bolnikov, za večji del bolnikov pa je bila kap usodna le še v Latviji (po podatkih za 2013). Črne pike je Slovenija dobila tudi z zelo nizkim deležem cepljenih proti gripi med ljudmi, ki štejejo 65 let ali več. Medtem ko je v Veliki Britaniji tega cepljenja deležnih sedem starejših ljudi od desetih, ga je v Sloveniji le vsak deseti med njimi.

Z 2,8 zdravnika na 1000 prebivalcev leta 2014 je Slovenija na evropskem dnu: manj jih imajo le še na Poljskem in v Romuniji. In čeprav v slovenskem zdravstvu prebivalcem radi poočitajo, da so prepogosto pri njih, podatki OECD kažejo čisto drugačno sliko. Če je Madžar pri zdravniku v povprečju dvanajstkrat na leto, Nemec pa desetkrat, gre tukajšnji pacient tja le malo več kot šestkrat. Po obiskovanju zdravnikov se Slovenija uvršča nekoliko pod povprečje EU25.

Skop državni proračun

Tudi pri deležu BDP za zdravstvo je Slovenija pod povprečjem. Lani je znašal 8,4 odstotka, povprečje EU28 pa je bilo 9,9 odstotka. Znesek BDP za zdravstvo na prebivalca je v Sloveniji znašal 1983 evrov, evropsko povprečje tega zneska pa je bilo 2781 evrov.

Prispevek slovenskega državnega proračuna v zdravstvu je ob tem na evropskem dnu. Vladne sheme so leta 2014, na katerega so naslonili primerjavo, v Sloveniji zajemale le tri odstotke izdatkov za zdravstvo. Povprečje 28 držav EU je znašalo 37 odstotkov. Primerjava OECD tako pritrjuje analizi s pomočjo mednarodnih strokovnjakov, ki jo je naročila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, a je vlada pri odločitvah o državnem proračunu doslej še ni upoštevala. Tako majhen delež sredstev za zdravstvo kot v Sloveniji vladne sheme prispevajo le še na sosednjem Hrvaškem.