Vojska Bašarja Al Asada in šiitske milice, ki jih usmerja Iran, so v zadnjih dveh tednih, posebno pa v zadnjih dneh, z uspešno ofenzivo zavzele tretjino ozemlja v mestu Alep, ki so ga dotlej nadzirali uporniki. Ti so tako vse bolj stisnjeni v kot, njihov položaj je čedalje težji, prebivalstvu pa preti humanitarna katastrofa. Zato na tisoče civilistov beži iz povsem uničenega severovzhodnega Alepa, ki ga je osvojila Al Asadova vojska.
Samo v soboto in nedeljo je v zahodni del zbežalo 10.000 ljudi. »To je v zadnjih dveh letih prvi množičen beg iz vzhodnega Alepa,« je dejal Rami Abdel Rahmane, direktor Sirskega observatorija za človekove pravice. Menda civilistom bega iz vzhodnega Alepa doslej niso dovolili uporniki, veliko prebivalcev pa tudi noče oditi, ker se bodisi bojijo nasilja Al Asadovega režima, katerega tajne službe begunce vedno zelo natančno in pogosto tudi surovo zaslišujejo, bodisi hočejo stati ob strani upornikom.
Kaže na obrat v vojni
Dvotedenska ofenziva vladnih sil, ki je doslej terjala več sto mrtvih, bi lahko pomenila obrat v vojni. Poleg Idliba, ki leži v bližini, je namreč vzhodni Alep zadnje večje urbano središče v rokah upornikov. S padcem tega bi bil večji del rodovitnega in gosto naseljenega zahodnega dela Sirije v rokah Al Asada, ki mu znatno pomagajo Rusi, Iranci ter libanonski, iraški in afganistanski šiitski skrajneži.
Še pred nekaj tedni so poskušali uporniki izvesti protiofenzivo zahodno od Alepa, kjer zdaj napredujejo vladne sile. Po izjavah enega od bojevnikov libanonskega Hezbolaha, ki je s fronte v Alepu prišel v Bejrut, gre sedanje uspehe vladnih sil in njihovih zaveznikov pripisati boljši koordinaciji. »Doslej je bilo v bitki za Alep preveč šefov – Rusi, Sirci, Iranci, Hezbolah – zaradi česar so operacije potekale kaotično,« pravi.
Uporniki, najsi gre za skupine naprednih študentov ali številnih islamističnih reakcionarjev, tako doživljajo udarec za udarcem, in to ne le na bojišču. Prvega so ta mesec doživeli na drugem koncu oble, ko je na ameriških predsedniških volitvah izgubila Hillary Clinton. Al Asadova vojska si po volilni zmagi Donalda Trumpa, »zaveznika v boju proti terorizmu«, očitno upa še siloviteje napadati in neovirano nadaljuje uspešno ofenzivo proti osem tisoč upornikom v Alepu, čeprav ni verjeti, da ga bo Trump podprl.
Simbolična zasedba Hananuja
Poleg rezultata ameriških volitev ima za vladno vojsko velik simboličen pomen osvojitev Hananuja, prvega predela Alepa, ki so ga leta 2012 zasedli uporniki. Kmalu zatem se je mesto razdelilo na zahodni, provladni, in vzhodni, uporniški del. Tako je vzhodni del Alepa z 250.000 ljudmi, od tega 100.000 mladoletnikov, postal tarča silovitega bombardiranja, raketiranja in obstreljevanja z granatami Al Asadovih sil, zlasti njegovih letal in helikopterjev, ki so se jim lani jeseni pridružile ruske zračne sile. Med drugim so sistematično porušili vse bolnišnice, prebivalce pesti pomanjkanje hrane. Zahod pa se neposredno na terenu nima namena vmešavati, saj bi to pomenilo, da bi se skupaj z upornimi suniti, med katerimi prevladujejo verski fanatiki, spopadel proti koaliciji Al Asada, Rusije in šiitov.
