Zatišje po viharju, ki je prišlo s prostim dnem, je verjetno bolj kot ranjenemu prvaku koristilo izzivalcu. Ta je dobil dodaten dan časa, da se je po veliki zmagi vživel v zanj povsem novo okolje. Položaj pa je bil nov tudi za Magnusa, ki v karieri še ni zaostajal v dvoboju.
Glede na vse je bilo v deveti partiji pričakovati brezbarven remi, ki si ga bo z belimi privoščil Rus. V španski partiji je kmalu presenetil Carlsen, ki je izbral ostro arhangelsko različico. Ta belemu ni nevarna, a le, če je dobro pripravljen. Izzivalec je izbral glavno linijo, saj je tu najmanj možnosti za presenečenja in je tveganje najmanjše. Po enaindvajsetih potezah je nastal nov položaj, v katerem je prvak nadomestilo za kmeta iskal v povsem pokvarjeni kmečki strukturi belega. Izzivalec je odgovoril samozavestno, z učinkovitim manevrom trdnjave je obenem zavaroval svoje slabosti in napadal črnega kralja.
Še enkrat je moral Magnus spoznati, da dlje od remija ne bo prišel. Še več, tudi ta ne bo samoumeven. Pod pritiskom je prvak našel sijajno obrambno potezo na ravni računalniških programov. A kmalu je v časovni stiski naredil človeško napako in Sergej je imel precej časa, da najde pot do odločilne prednosti. A »zaključne žogice« ni izkoristil, odigral je slabše in kmet prednosti se je v nastali končnici izkazal za nepomembnega. Carlsen si je pošteno oddahnil in to povedal tudi novinarjem. Ker je po osmi partiji odkorakal s tiskovne konference, mu grozi denarna kazen, norveški štab pa je že vložil pritožbo.
V deseti, morda svoji najpomembnejši partiji, se je prvak vrnil k tematski otvoritvi v New Yorku, španski partiji. Še enkrat se je izognil berlinskemu zidu, a v mirni pozicijski igri Rusu ni povzročal sivih las. Ko pa je zamenjal belopoljnega lovca in odprl linijo f za Sergejeve težke figure, je s tem dovolil izzivalcu, da s taktičnim prijemom takoj izsili remi ali pa preide v udobno končnico, v kateri bi imel trdnjavo in dva kmeta proti paru skakačev. Rus je obšel to možnost, potezo pozneje pa je dobil še eno darilo, tokrat v bolj skriti obliki. Tudi te priložnosti za remi ni pograbil in zdaj je bilo jasno, da bo sledilo nekaj ur na Magnusovem terenu: dolgo mučenje nasprotnika v malo boljšem položaju.
Kmalu si je Carlsen privoščil še prijem v nasprotju s šahovsko etiko in pravili: namesto s kmetom, ki ga je očitno prijel, je odigral (resda slabše) s trdnjavo!? Seznam elitnih igralcev, ki so si to doslej privoščili, jemlje sapo: Kasparov, Aronjan, Nakamura… Vsekakor v časih šahovskih gospodov tega ni bilo videti. Rus se ni odzval in se je raje dobro branil, pa vendar je prednost počasi rasla in po šestih urah in pol je Magnus dobil svojo prvo partijo in izenačil izid. Tipičen športni razplet: potem ko Karjakin ni izkoristil velike in male zaključne žogice, je kazen morala priti. Psihološko prednost ima zdaj Norvežan, vse bolj verjetni pa so podaljški.
