Številni slovenski poslovneži, ki razmišljajo o ustanovitvi podjetja pri severnih sosedih, iščejo nasvete, kako se tega najbolje lotiti. Pomaga jim tudi avstrijska gospodarska zbornica s svojim ljubljanskim predstavništvom. V času, ko se Avstrija pripravlja na zaostritev protidampinške socialne in plačne zakonodaje, ki bo za slovenska podjetja kot podizvajalce v Avstriji pomenila nove birokratske ovire in ostrejše kazni ob njihovem kršenju, se za odprtje podjetja pri sosedih zanima veliko Slovencev.
Dovolj slovenske birokracije
Eden izmed njih je tudi poslovnež Milan Novak, ki želi v Avstriji odpreti podjetje za izdelavo sekancev. »Pri nas je proizvodnja in uporaba sekancev skorajda zanemarljiva. Manjka podpora države, ljudje se ne odločajo za kurjenje s sekanci, ker bi potrebovali velik skladiščni prostor, prav tako znanja o uporabi sekancev še ni veliko.« Pri nas sekancev sploh ne bi poskušal spraviti med ljudi, pravi, ker bi dobil polena pod noge. V Avstriji pa so razmere čisto drugačne. Kot glavne prednosti tamkajšnjega trga omenja urejeno zakonodajo in urejen plačilni promet. »Od 60. let jih uporabljajo in so med najpomembnejšimi trgi v Evropi.« Novak je poslovni načrt pripravljal zadnja štiri leta. Preučil je trg in za svoje bodoče podjetje z dvajset zaposlenimi izbral ime. Od avstrijske gospodarske zbornice je dobil še informacije o davčni zakonodaji in možnostih pridobitve subvencij.
Luka Zeleznik s svojimi poslovnimi partnerji v podjetju The Icon, ki se ukvarja z oblikovanjem in produkcijo korporativnih oblačil po meri naročnika, šele razmišlja o morebitnem vstopu na avstrijski trg. V Sloveniji so trije zaposleni v podjetju z dvema zunanjima sodelavcema prisotni že tri leta in so zasnovali oblačila za podjetja, kot so Akrapovič, NLB, Elan in Helios. Z velikostjo slovenskega trga je njihova dejavnost omejena, zato iščejo možnosti prodora v tujino. Avstrija se jim zaradi urejenosti trga zdi najprimernejša država za širitev dejavnosti. Pri nas ga moti tudi velika birokracija pri zaposlitvi novega člana ekipe po pridobitvi državne subvencije.
Obsežna pomoč Avstrije investitorjem
Zanimanje za avstrijski trg v zadnjih letih precej narašča. Od osamosvojitve se je pri severnih sosedih ustalilo že 243 slovenskih podjetij. A tudi zanimanje avstrijskih podjetij za Slovenijo je veliko, saj tukaj deluje že 700 podjetij avstrijskih podjetij z 20.000 zaposlenimi. Kot pojasnjuje Eva Pfurtscheller iz slovenske podružnice avstrijske gospodarske zbornice, takšno veliko zanimanje za Slovenijo vlada iz več razlogov. Slovenija velja za vstopno točko na druge balkanske trge, tukaj so dobro izobraženi kadri, Avstrija pa je tudi logistično navezana na državo zaradi Luke Koper. Po drugi strani pa tudi vse večje zanimanje slovenskih poslovnežev za avstrijski trg, kjer so lani neposredne tuje investicije zrasle za 13 odstotkov, opisuje s kombinacijo razlogov. »Pri nas je manj birokracije. Podjetniki dobivajo veliko podpore od občin, država pa zagotavlja ugodne davke, da bi obdržala podjetja. Povrh vsega pa je Avstrija pogosto tudi odskočna deska do nemškega trga,« razlaga Pfurtschellerjeva.
Milijonska investicija se jim že vrača
Ena izmed tistih, ki so se odločili stopiti na avstrijski trg, in se pri tem niso ušteli, je Zdenka Kočevar s podjetjem, ki izdeluje ograje. »Slabe izkušnje smo imeli na južnih trgih. Madžari že imajo svoje proizvajalce ograj, v Italiji pa smo imeli težave zaradi nepoznavanja jezika. Na avstrijskih sejmih smo videli, da obstaja zanimanje za naše ograje, zato smo se odločili za Avstrijo,« je povedala Kočevarjeva. Agencije v Avstriji so jim pomagale ustanoviti podjetje in z njimi pregledale več lokacij za nov proizvodno-skladiščni prostor. Zemljišče so kupili v industrijski coni v Velikovcu, ki je le uro od slovenske meje, v Gradcu pa so odprli prodajni salon. Celotna investicija je bila vredna milijon evrov. Skoraj vsi njihovi zaposleni so Avstrijci. Le nekaj jih je Slovencev, ki pa so tudi zaposleni v Avstriji, zato težav s pridobivanjem delovnih dovoljenj nimajo. Vsi dobivajo regres, božičnico in dodatke. Stroški dela so sicer res višji kot v Sloveniji, priznava Kočevarjeva, vendar je tudi delavce preprosto odpustiti, če ni dela. Odločitev za ustanovitev podjetja v Avstriji sem jim je obrestovala. Poslovni rezultati so poskočili. Pred tem so v Avstrijo izvozili 10 odstotkov svoje proizvodnje, zdaj pa tam prodajo 80 odstotkov izdelkov.
