Okoli 400 gospodarstvenikov se je včeraj zbralo na vrhu gospodarstva, kjer so razpravljali o digitalizaciji. Podpisali so izjavo o Slovenski digitalni koaliciji, to je prvo veliko nacionalno partnerstvo za hitrejšo digitalizacijo med predstavniki gospodarstva, vlade, razvojne in raziskovalne ter javne in državne sfere. »Pravimo, da bomo jutri digitalni ali pa nas ne bo,« poudarja generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.
Do kave z mobilnim telefonom
Digitalizacija se je v nekaterih panogah že zgodila, v druge pa šele prihaja, pojasnjuje dr. Matjaž B. Jurič z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko. Za primer navaja digitalno poslušanje glasbe ali gledanje televizije. »Preoblikovanje poteka tudi na področju turizma. Hotele, letalske vozovnice, potovanja in podobne stvari le redko rezerviramo v turističnih agencijah, pogosteje to storimo po spletu,« opozarja v posebni številki Glasu gospodarstva, ki je bil ob včerajšnjem dogodku posvečen prav digitalizaciji.
Ponekod v tujini po besedah dr. Juriča skorajda ni več področja, kjer ne bi razmišljali o digitalizaciji, pa naj gre za enostavne ali za zapletene storitve. Tako je tudi veriga kavarn Starbucks na primer pred kratkim vpeljala digitalno storitev, ki omogoča naročanje kave z mobilnim telefonom, še preden kavoljub vstopi v kavarno. »S tem se izogne vrsti, tudi plačilo izvrši digitalno,« opisuje. Ocenjuje, da bo v Sloveniji v prihodnjem letu digitalizacija najizrazitejša na področju bančništva, saj to od naše države zahteva tudi uredba evropske komisije.
Ko tri zaposlene nadomesti robot
Digitalizacija pa ne bo pomembno vplivala le na naše zasebno življenje, pač pa tudi na naše delo. »Do leta 2020 bo kar 90 odstotkov delovnih mest zahtevalo poznavanje informacijskih tehnologij,« poudarja Hribar Milič. A raziskave kažejo, da le četrtina Slovencev svoje digitalne veščine ocenjuje bolje kot le osnovne. V mnogih podjetjih zato ocenjujejo, da bodo ključna ovira za razvoj gospodarstva prav pomanjkljivo znanje in kompetence zaposlenih na področju digitalizacije.
Na postopno uvajanje digitalizacije v proizvodne in druge procese je treba misliti pravočasno, opozarja direktor Gorenja Orodjarne dr. Blaž Nardin. »Če robot v proizvodnji zamenja tri delavce na triizmenskem delu, jih je treba pravočasno izučiti za nova dela.« A za vse dela v dosedanjih podjetjih zagotovo ne bo dovolj, dodaja. Zato je treba misliti tudi na spodbujanje podjetniškega razmišljanja, saj bodo morda odvečni zaposleni sami našli tržno nišo in jo zapolnili s svojimi izdelki oziroma storitvami. »Gre za povsem izvedljive cilje, če si jih družba oziroma podjetja zastavijo dovolj zgodaj in jim sledijo,« je prepričan.
Slabe novice prinašajo tudi priložnosti
Novice o bojazni pred izgubo delovnih mest zaradi digitalizacije prihajajo tudi iz tujine. Tako naj bi bilo zaradi tega v Nemčiji ogroženih okoli 12 odstotkov oziroma pet milijonov delovnih mest. »Vendar Nemci hkrati vedo, da jim bo digitalizacija prinesla nova delovna mesta in bodo še bolj konkurenčni,« poudarjajo v GZS. Ob tem opozarjajo, da števila, koliko delovnih mest se bo izgubilo in hkrati ustvarilo, ni mogoče oceniti. To bo namreč odvisno od hitrosti digitalizacije. »Edino, kar na podlagi razpoložljivih informacij lahko predvidimo, je cilj, ki smo ga zapisali v DigitAgendi za Slovenijo, to je 10.000 novih digitalnih mest do leta 2025 in 5000 novih informatikov do leta 2020,« poudarjajo v GZS.
»V Kolektorju se sprememb, ki jih prinaša digitalizacija, ne bojimo, saj smo nanje dobro pripravljeni,« pa zagotavlja član uprave idrijskega koncerna Valter Leban. Digitalizacijo pod različnimi sinonimi po njegovem uvajajo že dobrih 30 let. Avtomatizirali so stroje in naprave ter proizvodne procese, informatizirali poslovno okolje, torej poslovne procese in pisarniško poslovanje ter s tem ves čas izboljševali operativno odličnost, se učili in pridobivali kompetence. Zato v digitalizaciji vidijo celo poslovno priložnost, saj svojo ponudbo širijo na nova področja.
