Nafta je tista, ki danes poganja sodobni svet, dejstvo pa je, da »alternativni« viri pogona vozil dolgo ne bodo mogli več biti le alternativni. In elektrika je tista, na katero v zadnjem času stavi vedno več avtomobilskih proizvajalcev, ki pospešeno delajo pri razvoju. Ta pa je bolj ali manj uspešen. Kot pravijo tisti, ki se s tem ukvarjajo, je šibkih točk električnih avtomobilov trenutno še kar nekaj. In so šibka točka tudi države, ki očitno električnih vozil še niso povsem dojele kot svojih molznih krav, primerljivih z naftnimi štirikolesniki. A ne glede na vse avtomobilska industrija počasi vedno bolj meče oči stran od nafte, Volkswagen je na primer že javno razglasil, da želi do leta 2025 postati vodilni proizvajalec električnih avtomobilov. To še toliko bolj bode v oči zaradi njihove afere s prirejeno programsko opremo pri dizelskih motorjih. In kot je bil nekoč TDI zaščitni znak znamke iz Wolfsburga, naj bi bil to nekoč mogoče stilizirani vtič z vtičnico. Morda jim to celo uspe.
A eno je seveda tehnologija, drugo vroče želje znamk, tretje pa dejansko življenje. V Sloveniji naj bi imeli trenutno registriranih slab milijon in pol cestnih vozil, od tega je vsega 400 električnih. Na leto na ceste zapelje okoli 50.000 naftno gnanih vozil, in tudi letos naj bi bilo tako, med temi boste z lupo našli vsega 100 električnih. Primož Lemež, ki se z »električarji« ukvarja nekaj časa, na primer pravi, da kupce odganjajo previsoke cene, doseg z okoli 150 kilometri in pomanjkljiva infrastruktura s časi polnjenja, ki prej spominjajo na piknik kot na pot v službo ali domov. In ni treba veliko ugotavljanja, da to mora držati, le električni avtomobil morate dobiti v roke. Pod pogojem, da si ga lahko privoščite, saj stanejo v rangu odlično opremljenih in nadvse zmogljivih avtomobilov višjega srednjega razreda. Imeti morate tudi zelo veliko časa, ki ga potem preživite na raznih polnilnicah, stalno se vam pogled ustavlja ne na cesti, ampak na merilniku, koliko baterije je še na voljo za vožnjo, in še bi lahko naštevali. Ne, hvala, danes marsikdo verjetno nima toliko časa, da bi si tak avtomobil lahko privoščil.
Zato se sodobni voznik električnega avtomobila lahko upravičeno počuti kot Bertha Benz, ko se je leta 1888 odpravila na prvi malo daljši avtomobilski izlet in je bencin kupila kar v lekarni, ker bencinskih črpalk seveda še ni bilo. Takrat so se verjetno mnogi smejali, dobrih 130 let kasneje se več ne morejo. In kdo ve, mogoče bo čez toliko in toliko let kdo s prstom pokazal tudi na te vrstice rekoč, glej ga, kakšne je klobasal o elektriki.
