Slovenski gimnazijski program je svojevrsten šolski dinozaver. V 25 letih, odkar obstaja v sedanji obliki, še ni bil celovito prenovljen, ne vsebinsko ne organizacijsko. Podobno velja tudi za splošno maturo. To naj bi se zdaj spremenilo. Državna maturitetna komisija, ki jo vodi Blaž Zmazek, je pripravila predlog za njeno posodobitev. Po novem naj bi se vsi predmeti opravljali na višji ravni zahtevnosti in ocenjevali z enotno ocenjevalno lestvico od ena do osem, v interni del mature pa naj bi vpeljali več eksternosti. Na Zavodu za šolstvo so hkrati dali tudi pobudo za »zmehčanje« zdaj precej togega gimnazijskega programa. Oba predloga so te dni predstavili srednješolskim ravnateljem, ministrstvo pa za zdaj še molči.
Na maturi več zahtevnejših nalog
Po Zmazkovem mnenju je splošno maturo treba posodobiti zato, da bi izboljšali konkurenčnost države. »Nadarjeni dijaki bi na taki maturi lažje pokazali svoje poglobljeno znanje in trdo delo na izbranem področju,« pojasnjuje. Poleg tega bi tako dvignili raven znanja in izboljšali primerljivost splošne mature z drugimi maturitetnimi sistemi, predvsem z mednarodno maturo. Ob uporabi osemštevilčne ocenjevalne lestvice namesto dosedanje petštevilčne bi bili rezultati tudi bolj razločljivi. Matura sicer ne bi bila bolj zahtevna za vse dijake: minimalni standard za pozitivno oceno bi ohranili.
V komisiji še predlagajo, da bi povečali število nalog, ki zahtevajo poglobljeno razumevanje, sklepanje, reševanje problemov… To naj bi imelo pozitiven povratni vpliv na pouk in s tem na raven znanja. Maturo naj bi prenovili tudi zato, ker se je v zadnjih letih pokazalo, da je med rezultati internega in eksternega dela izjemno majhna korelacija. Povprečne šole imajo včasih najvišje ocene v internem delu, kar je nepravično do šol s strožjimi merili. Ve se tudi, da dijaki pri seminarskih nalogah veliko prepisujejo. Ali pa naloge celo napišejo starši. Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije Maribor in član državne maturitetne komisije, zato poudarja: »Vztrajanje pri dosedanjem načinu internega dela mature je izguba časa in denarja.« Maturitetne kataloge znanj, ki naj bi predpisali nove oblike zahtevnejših nalog in vprašanj, naj bi pripravili do konca prihodnjega leta, prenovljeno maturo pa naj bi predvidoma izvedli najpozneje leta 2020.
Teorija s prakso na zabavnejši način
Manj jasno pa je, kaj konkretno naj bi prinesla prenova gimnazijskega programa. Vsekakor naj bi gimnazija ohranila vlogo pripravljalnice na akademski študij in varovala znanje pred zahtevami kapitala, ki zahteva čim »hitrejše« izobraževanje.
Največja težava je, da je pridobivanje gimnazijskega znanja zelo popredmeteno, predmeti so nepovezani, didaktično-metodični pristopi pa zastareli. Premalo je tudi nivojskosti za različno zmožne dijake.
Zamisel, ki jo razvijajo na Zavodu za šolstvo s pomočjo nekaterih ravnateljev, je, da bi lahko na šolah t. i. nerazporejene ure v gimnazijskem predmetniku združili v »multidisciplinarni tematski sklop«. (Gimnazijci imajo namreč v 2. in 3. letniku na voljo tri ure tedensko za izbirne predmete ali pripravo na maturo.) V okviru medpredmetno povezanih tem in projektov bi dijaki lažje povezovali teoretično znanje in prakso; tako naj bi jim omogočili tudi več ustvarjalnosti in sodelovalnega učenja. Organizacija pouka pa bi bila po novem lažja, ker bi šole obvezoval le letni fond ur za posamezne predmete: v tedne in mesece bi jih razporedili bolj svobodno.
Po znanje s podmornico
Zdaj mnoge, zlasti elitne gimnazije, nerazporejene ure porabijo skoraj samo za maturo, torej za utrjevanje in ponavljanje že predelane snovi, kar duši ustvarjalnost. Gimnazije, ki poskušajo pouk prilagoditi novim, uspešnejšim načinom pouka, so redke. Dober zgled je na primer ljubljanska viška gimnazija, kjer se dijaki matematike, fizike, geografije… pa tudi tujega jezika in nastopanja učijo v okviru odmevnih projektov, recimo med izdelavo podmornice. Podobno poskušajo na srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana – dijakinje in dijaki so v okviru projektnega dela vse leto raziskovali Plečnikovo dediščino – ali na mariborski II. gimnaziji, kjer skoraj vsako leto uprizorijo muzikal in tudi sicer slovijo po svojih projektih.
Za zdaj ni jasno, kdaj naj bi gimnazije zaživele po novih načrtih.
